Deezer je v prvi vrsti izjemno obsežna zbirka glasbenih vsebin, ki uporabniku za mesečno naročnino omogoča dostop do 30 milijonov skladb in 30 tisoč različnih glasbenih postaj. Pri nas to znese 6,9 evra mesečno, v nekatere Telekomove pakete pa je naročnina že vključena v osnovno naročnino.
Kdor ima povezavo do spleta, lahko glasbo v okviru svojega spletnega računa posluša prek mobilnih telefonov, tablic, osebnih računalnikov, pa tudi prek SiOL TV storitev. Telekom Slovenija v okviru storitve Deezer zagotavlja brezplačni prenos glasbenih podatkov v svojem mobilnem omrežju.
Legalno, nelegalno
V zadnjih letih smo se uporabniki navadili, da glasbo poiščemo na spletu, si jo preko raznih strani za deljenje naložimo na računalnike in nato pretočimo še na mp3 predvajalnike ali mobilne telefone. Glede na splošen ignorantski odnos do avtorskih pravic je omenjeno početje izjemno razširjeno, prav storitve kot je Deezer pa skušajo vnesti nekaj pravičnosti na trg glasbe.
Prelomen dogodek na tem področju se je zgodil leta 2000, ko je bila obravnavana odmevna tožba Metallice proti storitvi Napster, ki je brez dovoljenja pretakala njihove skladbe. Takrat so mnogi izvajalci stopili na stran ameriških metalcev in se zavzeli za pravno preganjanje tovrstnih servisov.
Nato se je pojavil Applov iTunes, ki velja za pionirja legalne spletne prodaje glasbe in katerega vsebine (predvsem aplikacije) so še vedno v vzponu. Medtem ko zadnja leta prodaja glasbenih CD zgoščenk vztrajno pada, raziskave kažejo, da sektor vsebin za pretakanje raste.
1. IFPI’s Digital Music Report (2013) ugotavlja, da glasba spodbuja digitalno ekonomijo:
- spodbuja spletne trgovine, prek katerih si lahko glasbo prenesemo na napravo, jo najamemo oz. jo poslušamo prek spleta
- pretočna glasba vpliva na povpraševanje po hitrejših povezavah z internetom
Glasba pomaga pri pospeševanju prodaje palete naprav, od pametnih telefonov do slušalk
2. Pred tremi leti so bile mednarodne digitalne storitve, kot so Deezer, iTunes in Spotify, dostopne le v 20 državah, danes pa v več kot 100 po vsem svetu;
3. Uporabnikom storitev najemanja glasbe so najbolj relevantni faktorji odkrivanje nove glasbe;
4. Po raziskavi Ipsos MediaCT so pametni telefoni tretja najbolj priljubljena naprava za poslušanje glasbe, pred njimi so računalnik / prenosni računalnik in hi-fi glasbeni sistemi. Prehiteli so prenosne glasbene predvajalnike, kot so npr. MP3-predvajalniki.
5. Deezer poroča, da je 60 % novih naročnikov svoje naročniško razmerje sklenilo prek mobilnega telefona, glasbo pa kar 75 % uporabnikov posluša prek mobilnega telefona.
6. Podoben trend beleži Pandora, kjer 80 % uporabnikov dostopa do storitev prek mobilnega telefona.
Na kakšen odziv je storitev naletela pri domačih uporabnikih še ni znano. Zaenkrat lahko sklepamo, da so občutki mešani, saj glede na vse dostopne glasbene vsebine ni verjetno ogromno takih, ki bi za legalno poslušanje mesečno plačali 7 evrov. Ali pač?
