Novomeščan Aleš Zupančič in Metličan Jaka Šikonja sta energična 18-letnika, ki sta se čez leto poleg rednih šolskih obveznosti posvetila znanstvenemu raziskovanju. Vloženi trud in čas sta bila poplačana, saj sta se z olimpijade mladih raziskovalcev v ameriškem Oswegu vrnila z zlato medaljo za raziskovalno nalogo Možnost izrabe organskih gospodinjskih odpadkov za proizvodnjo vodika.
Rešitev, ki je tudi dobičkonosna
Dijaka – Aleš obiskuje Gimnazijo Novo mesto, Jaka pa Gimnazijo Črnomelj – sta se spoznala lani na naravoslovni olimpijadi v Luksemburgu, in ker se v znanju dopolnjujeta, sta združila moči. V svojem delu sta s pomočjo bakterij iz biološko razgradljivih odpadkov pridobila plinsko zmes vodika in ogljikovega dioksida, ki sta jo uspešno uporabila za pridobivanje elektrike pri sobni temperaturi s pomočjo gorivnih celic. »Odločila sva se, da bova raziskovala na področju varovanja okolja. Zanimali so naju viri proizvodnje vodika, pri trenutni metodi ga namreč s pomočjo elektrike pridobivajo iz vode. Ni se nama zdelo logično, da uporabiš elektriko, da jo lahko proizvajaš, zato je bilo bolj smiselno uporabiti biološke odpadke, ki jih je čedalje več,« pripoveduje Aleš.
Tri mesece sta raziskovala v ljubljanskem Laboratoriju za okoljske vede in inženirstvo. Aleš je v tem času obiskoval Gimnazijo Vič in živel v dijaškem domu, da se je lahko vsako popoldne posvetil še delu v laboratoriju, kjer se mu je pridružil tudi Jaka, a s tem je bilo delo vse prej kot končano. »Mesec dni sva porabila za pisanje naloge, meritve, izdelovanje grafov, utemeljevanje in branje znanstvenih člankov, nato sva nalogo na 65 straneh pol meseca prevajala v angleščino, sledila je še priprava poslovnega načrta,« pravi Jaka. Z izračuni v poslovnem delu jima je uspelo dokazati, da je lahko pridobivanje vodika iz organskih gospodinjskih odpadkov zelo dobičkonosna dejavnost. »Računali smo na srebro ali bron, zlato pa je nad našimi pričakovanji. S tem dosežkom so bile poplačane vse ure v laboratoriju in za računalnikom,« sklene Jaka.
Ambiciozno v prihodnost
Metličan, ki trenira tudi rokomet, se o nadaljnji študijski poti še ni dokončno odločil. »Zanima me vse, najbolj pa medicina, računalništvo, kemija in matematika.« A zagotovo se v zadnjem letniku gimnazije ne bo lotil nove raziskovalne naloge. »Za zdaj je bilo dovolj. Na začetku si niti približno nisem predstavljal, da bo potrebnega toliko truda, ampak da bo vse bolj enostavno,« priznava in dodaja, da bo raziskovalno delo raje nadaljeval na fakulteti.
Da je raziskovanje njegova prihodnost, pa je prepričan Aleš, ki čez eno leto namerava študirati na ljubljanski fakulteti za kemijo, na podiplomski študij pa si želi v tujino. »Želim delati tisto, kar bom počel s strastjo. Upam, da bom odkril nekaj novega in da bom pri tem užival, ne da bom le čakal, da se mi izteče osemurni delovnik. Moja želja je, da bi našel učinkovito alternativo za pogonsko gorivo,« je odločen. Mlademu Novomeščanu, ki tudi poje v pevskem zboru in igra v harmonikarskem orkestru, volje in energije ne manjka. Zlata raziskovalna naloga je bila namreč že njegova peta in počitka, kot pravi, ne bo, saj za prihodnje leto že snuje novo, tudi tokrat s področja varovanja okolja.
Prodorna dijaka še pravita, da sta imela na poti do olimpijade Genuis – tekmovala sta v kategoriji znanost, kjer sta bila prijavljena 502 projekta – veliko strokovne podpore. Na olimpijadi sta sicer sodelovali še dve slovenski dijaški ekipi, ki sta raziskovalno delo opravljali na Kemijskem inštitutu in sta se vrnili s srebrom in bronom. »Skupaj z našimi odličnimi raziskovalci ustvarjamo inštitut kot odprt prostor za znanost in vrhunsko mentorstvo, ki podpira radovednost in vedoželjnost mladih ljudi – naših bodočih sodelavcev,« pravi direktor inštituta Janko Jamnik. In da ima slovensko raziskovanje svetlo prihodnost, dokazujeta tudi zlata dijaka, saj oba vsaj za zdaj načrtujeta kariero v Sloveniji.
