Do sredine 20. stoletja velikih zveri v Evropi skoraj ni bilo več, manjše populacije so preživele le v najbolj odmaknjenih predelih. Danes je slika drugačna, saj marsikje po Evropi spet živijo stabilne populacije rjavega medveda, evrazijskega risa in rosomaha. Zadnji podatki kažejo, da v Evropi živi 17 tisoč rjavih medvedov (od tega 400 do 500 v Sloveniji), 12 tisoč volkov (45 do 55 v Sloveniji), 9 tisoč risov (od 10 do 15 pri nas) in 1250 rosomahov.
Čeprav je sedanja številčnost in območje razširjenosti velikih zveri v Evropi še vedno bistveno manjša od prvotne in nekatere populacije tudi izumirajo (npr. risi v Sloveniji in na Hrvaškem), gre za velik uspeh. Dr. Guillaume Chapron s Švedske, vodilni avtor raziskave, poudarja: »Ta uspeh je posledica dobre zakonodaje, politične stabilnosti Evrope, močnih vladnih in nevladnih inštitucij ter prevladujočega pozitivnega odnosa lokalnega prebivalstva do velikih zveri«.
Na drugih delih sveta zveri pogosto ohranjajo z ustanavljanjem velikih narodnih parkov in rezervatov, kjer se ljudem omeji dostop, ter tako poskušajo razmejiti živali od človeka. Vendar v Evropi te možnosti ni, saj smo vso »pravo divjino« že izgubili, obstoječi parki in rezervati pa so tako majhni, da večinoma ne nudijo dovolj prostora niti nekaj živalim. Življenjski prostor že enega medveda, rosomaha, risa ali volka lahko namreč meri po več sto do več tisoč kvadratnih kilometrov. Zato je sobivanje s človekom edina možnost za preživetje velikih zveri v Evropi, vključno s Slovenijo.