Kultna britanska znanstvenofantastična serija Doctor Who se lahko pohvali z izjemnim številom zanimivih fantazijskih vesoljskih vrst, ena najbolj srhljivih pa so vsekakor vekajoči angeli. Gre za fantazijska bitja, ki se pojavljajo v podobi kamnitih kipov angelov in so, kadar so opazovani, ujeti v podobi kamnitih kipov ter povsem nerazločljivi od običajnih kipov. Ko pa niso opazovani, oživijo in se spremenijo v plenilce. Razlog, zakaj omenjamo like iz znanstvene fantastike v članku o rastlinah, je želja po prikazu, kako težko brez posebnih metod, zgolj z vsakdanjim opazovanjem, ugotavljamo življenjske znake bitij, ki bivajo na bistveno drugačen način od ljudi oziroma živali.
Da bi našli organizme, ki se vedejo bistveno drugače od živali, pa v resnici ne rabimo poseči po znanstveni fantastiki, saj nas obdajajo na vsakem koraku. Rastline zaradi subtilnega gibanja svojih delov in stacionarnosti mnogi štejejo med organizme, ki so manj odzivni na okolje in manj »zaskrbljeni« za svojo varnost. To je tudi eden od razlogov, zakaj med mnogimi ljudmi, ki svojo dieto oblikujejo na podlagi moralnih vrednot, na krožnikih ni najti mesnih izdelkov, ob čemer prehrambene potrebe v celoti zadovoljujejo z rastlinami oziroma njihovimi sadeži. Med razlogi za takšno dietno odločitev se pogosto nahajajo želje, da ne bi pri organizmih povzročali trpljenja, bolečine, strahu in drugih občutij, ki jih običajno povezujemo z ljudmi in z živalmi. Nova raziskava, ki so jo opravili raziskovalci na Univerzi v Misuriju, pa bi lahko postavila neproblematičnost rastlinske diete s stališča moralne neoporečnosti pod vprašaj.
Prvi eksperiment, ki je opazoval vpliv okoljsko relevantnih dražljajev
Znanstveniki so že v preteklosti pogosto opazovali reakcijo rastlin na akustične dražljaje, zelo priljubljen eksperiment tudi med bolj laičnimi ljubitelji znanosti pa je opazovanje vpliva različnih zvrsti glasbe na rast rastlin. Raziskovalci Univerze v Misuriju pa so eksperiment, ki ima precej omejeno razlagalno vrednost, preuredili in prišli do izredno zanimivega odkritja.
Namesto irelevantnih zvočnih dražljajev oziroma vibracij, ki jih oddajajo različne zvrsti glasbe, so rastline izpostavili okoljsko relevantnim. Ugotovili so, da določeni dražljaji, ki so povezani s škodljivci, v rastlinah proizvedejo metabolične spremembe delovanja celic in proizvodnjo obrambnih kemikalij, ki so namenjene odganjanju škodljivcev. V primeru eksperimenta je šlo za gorčična olja, ki so strupena gosenicam.
Rastline razlikovale med različnimi dražljaji
»Izredno zanimivo je, da rastline, ki so bile izpostavljene različnim vibracijam, med drugim tudi vibracijam, ki jih povzroča lahek veter ali zvok drugih insektov, ki si delijo akustične lastnosti z vibracijami gosenic med prehranjevanjem, niso povečale kemične obrambe,« je povedal Rex Cocroft, sicer profesor oddelka za biologijo na Univerzi v Misuriju, ki je pri raziskavi sodeloval z vodilno raziskovalko oddelka za botaniko Heidi Appel. »To nam pove, da so rastline sposobne razlikovati med vibracijami, ki so pogoste v njihovem okolju.«
Raziskovalca nameravata v prihodnje svoje raziskave osredotočiti na vprašanje, kako uspejo rastline zaznati vibracije in kateri deli kompleksnih vibracij so relevantni. Zanima ju tudi, kako mehanske vibracije skupaj z drugimi oblikami rastlinskega sprejemanja informacij vplivajo na obrambne reakcije zoper škodljivce.
Odkritje bi sicer po eni strani lahko koristilo prehrambeni industriji, saj bi boljše poznavanje, kako rastline samodejno odganjajo škodljivce, lahko zmanjšalo potrebo po pesticidih, Appelova pa opozarja, da se s tem še bolj odpira okno raziskavam rastlinskega vedenja. Prepričana je, da raziskava »razkriva, da imajo rastline mnoge podobne odzive na zunanje vplive kot živali, čeprav so odzivi videti drugače.«