»Programe za računalnike sem začel pisati že pred tremi leti, ko sem bil v šestem razredu,« pravi domžalski devetošolec Tim Kmecl, ki je pred kratkim razvil igrico Frog2Jump za mobilne telefone. »Vse znanje sem dobil na internetu, saj je tam dostopnih veliko brezplačnih elektronskih knjig in videoposnetkov, ki učijo o tem, kako se razvija mobilne aplikacije.«
Na spletu je znanje za razvoj aplikacij dobil tudi šestnajstletni dijak Žiga Vene, ki je razvil tri mobilne aplikacije. »Finančni stroški za razvoj aplikacije so nizki,« pojasnjuje Žiga, »za programiranje potrebuješ računalnik, za testiranje pametni telefon, za objavo aplikacije v spletni trgovini pa okoli petindvajset evrov.«
Žiga se zaveda, da je »trg mobilnih aplikacij ogromen in se iz dneva v dan povečuje, zaradi česar je tudi konkurenca razvijalcev zelo velika«, a kljub temu meni, da lahko dobra aplikacija z nekaj sreče uspe.
Mladi programerji so v glavnem samouki tudi zato, ker tovrstnega znanja v osnovnih in srednjih šolah za zdaj še ne ponujajo. Na viški gimnaziji, ki slovi po odličnih učencih na področju računalništva, se dijaki pri informatiki učijo le osnov programiranja, vendar učitelji iz aktiva informatike že razmišljajo, da bi učencem predstavili posebnosti programiranja za mobilne naprave.
Mnogi si predstavljajo, da je za razvoj teh programov treba obvladati zapleten programski jezik, a po besedah študenta strojništva Alena Smoliča ni tako. Enaindvajsetletni Alen je igro Square Run razvil pred približno pol leta in pravi, da znanja iz programiranja pred tem ni imel. »Na spletu sem našel program, ki ni zahteval podrobnega znanja programskega jezika, ampak le poznavanje osnovnih programerskih ukazov,« pojasni.
Majhna naložba, velika konkurenca
Po nekaterih ocenah naj bi število razvijalcev mobilnih aplikacij po svetu v prihodnjih dveh letih doseglo pet milijonov, kar je logična posledica zgodb o uspehu posameznih programov. Zakonca Login sta z uspešnim razvojem mobilnih aplikacij po nedavni oceni revije Manager postala celo najbogatejša Slovenca.
Žiga, ki svoje aplikacije v trgovini z aplikacijami ponuja brezplačno, pravi, da se da z oglasi v aplikacijah zaslužiti nekaj denarja, in ocenjuje, da je »končni izkupiček glede na vložen čas čisto spodoben«. Tudi Tim pravi, da »služi« le z oglasi: »Stroška objave v spletni trgovini pa še nisem pokril.« To ga ne moti, saj igre ni razvil za zaslužek, »temveč za zabavo in da bi se kaj novega naučil«.
Medtem ko se Žiga in Tim s promocijo svojih iger nista ukvarjala, je Alen glas o svoji poskušal razširiti po facebooku. »Ampak to je bilo vse, kar sem naredil na področju promocije.« Oglaševanja in posodabljanja aplikacije bi se lotil bolj resno, a ker je programiranje iger zanj le konjiček poleg študijskih obveznosti, za to nima dovolj časa. »Square Run je bil neke vrste vstop v svet aplikacij, po glavi pa mi že rojijo nove ideje.«
Donosni trg
Žigova najuspešnejša aplikacija za pametne telefone Mesta Slovenije dosega že skoraj šestdeset tisoč prenosov, kar je glede na majhnost našega trga razmeroma veliko. Majhnost trga pa ni nujno negativna lastnost, meni Žiga, ki pravi, da imajo »lokalne aplikacije nekaj prednosti na lestvicah novih aplikacij, zaradi česar je v manjših državah možnost prenosov večja«.
O donosnosti trga mobilnih aplikacij očitno ne gre dvomiti, saj je bil ta po ocenah App Economy Forecast 2013–2016 že pred dvema letoma vreden več kot 50 milijard dolarjev, do leta 2016 pa pričakujejo skoraj 30-odstotno rast, kar bi pomenilo, da bi bil trg mobilnih aplikacij čez dobro leto vreden že več kot 140 milijard dolarjev. Največja izvoznica in uporabnica mobilnih aplikacij je po prej omenjenem poročilu Amerika, sledi ji Evropa, za najhitreje rastoči trg mobilnih aplikacij pa so označili Latinsko Ameriko.