Medtem ko slavni Popotnik potuje skozi neznano območje, ki je tako oddaljeno, da so nabiti delci, ki jih oddaja Sonce praktično izginili, se astronomi trudijo razumeti podatke, ki jih prejemajo na Zemljo. Najprej so namreč domnevali, da je Voyager, ki je v tem trenutku slabih 18 milijard kilometrov oddaljena od Zemlje, medzvezdni prostor dosegel že 25. avgusta lani, vendar so informacije, ki jih sonda redno pošilja znanstvenikom, pokazale, da sončevo magnetno polje še vedno deluje nanjo. Teorija o vstopu v medzvezdni prostor se je torej hitro ohladila.
Izkazalo se je, da je plovilo še vedno pod vplivom Sonca, saj bi bilo magnetno polje v medzvezdnem prostoru po besedah fizikov drugače usmerjeno. Ed Stone, ki na kalifornijskem tehnološkem inštitutu v Pasadeni dela na projektu Voyager, je povedal, da bi si glede na kozmične žarke in podatke o energijskih delcih lahko mislili, da je Voyager že izven našega osončja. »Toda ekipa meni, da Voyager-1 še ni tam, saj je še vedno pod vplivom Sončevega magnetnega polja,« je povedal.
Voyager 1 na območju »magnetne meje«
Najprej je Stone o tem nepričakovanem območju spregovoril lansko leto na predavanju ameriške unije geofizikov, zbirka dokumentov, ki jih je danes objavila publikacija Science pa vse skupaj potrjuje.
Leta 2004 je Voyager 1 dosegel območje, imenovano heliosfera. Gre za »mehurčkast« prostor okoli osončja, kjer se delci pomikajo v vse smeri, odvisno od t.i. sončevih vetrov oziroma tokov nabitih delcev, ki prihajajo iz zgornje atmosfere naše zvezde. Znanstveniki so pričakovali, da je to zadnja postojanka pred izstopom sonde iz našega osončja v medzvezdni prostor. Del Voyagerjeve misije je sicer tudi merjenje velikosti heliosfere.
Znanstveniki zdaj verjamejo, da je plovilo pripotovalo v nekaj, kar bi lahko opisali kot »območje magnetne meje«, kjer se delci iz osončja mešajo s tistimi izven njega, še vedno pa prevladuje gravitacija Sonca.
Voyager-2 medtem ne beleži nič presenetljivega
Nasa je pred 36 leti hkrati z Voyagerjem 1 izstrelila tudi sondo Voyager 2 z namenom zbiranja podatkov o Jupitru in Saturnu ter njunih lunah. Potem, ko sta opravili svojo misijo, so sondi v različnih smereh poslali proti medzvezdnemu prostoru.
Voyager 1 je na poti v smeri zvezde, ki jo znanstveniki imenujejo AC +793888, vendar pa bo prišel le do oddaljenosti dveh svetlobnih let od nje, nato pa bo njegov vir energije usahnil – to se bo zgodilo enkrat v naslednjih desetih letih. Medtem Voyager 2 izstopa iz osončja v drugi smeri in ne beleži nobenih izstopajočih podatkov. »Voyager 2 beleži točno tisto, kar so predvidevali že modeli, za razliko od Voyagerja 1,« je povedal Stone. Dodal je, da bi lahko bil Voyager-1 v edinstvenem prostoru, kjer se heliosfera in medzvezdni prostor mešata.
