Platforma se je sprva imenovala 'stat.us', kasneje pa 'twttr', leta 2006 pa jo je zagnal Jack Dorsey (ki je tudi objavil prvi tvit v zgodovini – 'just setting up my twttr'). Navdih je dobil pri spletni blogerski storitvi Live Journal in naslednjih šest let izboljševal idejo 'bolj žive' podobne strani.
In če se je morda zdelo, ko je bil twitter še v povojih, da bo primeren le za objavo trivialnih sporočil, se je čez leta to spremenilo. Danes uporabniki twitter uporabljajo za različne kampanje, objavljanje novic in razprave o njih, zbiranje sredstev za humanitarne namene, kakor tudi za politične in ljudske vstaje (le spomnimo le arabske pomladi na Bližnjem vzhodu, boju proti mehiškim narko kartelom in objav med protesti pri nas).
Izvršni direktor Twitterja Dick Costolo pravi, da je platforma za neomejeno svobodo govora, kar lahko podkrepi s tviti kitajskega umetnika in disidenta Aia Weiweija, pa tudi z vlogo twitterja v protestnih vstajah v arabskem svetu. Svet je za spopade med policijo in protestniki na trgu Tahrir v Kairu najprej izvedel ravno prek twitterja.
Težave s svobodo govora pa so nastale ravno v državah zahoda. Francija je zaradi strogih zakonov glede sovražnega govora podjetje prosila, naj izbriše in blokira žaljive objave o Židih, a ker tega niso storili, jih je Francija odpeljala na sodišče. Po odredbi sodišča so antisemitske tvite zablokirali. »Upoštevati moramo zakone države, v kateri smo prisotni,« pojasnjuje Costolo. »Tako lahko v državah, v katerih je to nezakonito, blokiramo določene objave, medtem ko so drugod vidne,« poudarja.
Če so nekateri izjemno navdušenim nad twitterjem (zlasti zvezdniki), Justin Bieber ima trenutno več kot 36 milijonov sledilcev, pa drugim ni tako zelo všeč. Mnogi so namreč prepričani, da je 'štetje črk' izguba časa, uporabniki pa naj, namesto da sedijo pred računalnikom, raje odidejo ven živet.
