Predstavitev novosti, ki jih Google namerava ponuditi uporabnikom, je potekala med letošnjo konferenco I/O, ki se je začela v sredo. Gre za največji Googlov dogodek, ki ga organizirajo enkrat na leto, da bi javnosti predstavili novosti, ki jih lahko pričakuje v naslednjem letu. Bero novosti so dopolnjevale storitve, kot so servis za predvajanje glasbe All Access, nova orodja za brskanje in urejanje fotografij ter nadgradnja plačilnega sistema Google Wallet, ki omogoča pošiljanje denarja po elektronski pošti. Kljub vsemu zaradi izjemne donosnosti oglaševalskega potenciala eno ključnih novosti vsekakor predstavljajo posodobitve Googlovih zemljevidov.
Največja posodobitev
Tokratna posodobitev je največja v zgodovini storitve, odkar je pred osmimi leti zagledala luč sveta, sledi pa manj kot leto dni za Applovo odločitvijo, da se bodo na iphonu odpovedali Googlovim zemljevidom in jih nadomestili s svojo aplikacijo. Kako pomembni so interaktivni zemljevidi, je za New York Times pojasnil eden vodilnih mož investicijskega podjetja BlueRun Ventures John Malloy. »Prihodnost spletnega brskanja se začne pri zemljevidih. Tam se bodo opravile vse kupčije in zato vsi hočejo svoj kos pogače. Zemljevidi so ključni element monetizacije mobilnega prometa.«
Zaradi interesa po monetizaciji pa posodobitve prinašajo tudi nekaj manj prijetnih lastnosti za uporabnike. Predvsem glede razkrivanja osebnih podatkov. Uporabniki, ki bodo dostopali do zemljevidov, medtem ko bodo vpisani v svoje google račune, bodo naleteli na izpostavitve lokacij, ki jih najpogosteje obiskujejo. To so lahko restavracije, muzeji, trgovine, služba in dom. Google bo podatke o navadah pridobil s pomočjo vseh svojih storitev, ki vključujejo zgodovino zemljevidov, družbenega omrežja Google+ in elektronsko pošto v nabiralniku gmail računa. Prenovljena pravila o varovanju zasebnosti bodo Googlu omogočila kopičenje vse bolj povezanih osebnih podatkov, ki ga upravičujejo s koristjo, ki jo ima od tega uporabnik. Ta bo lahko, na primer, med obiskom mesta v tujini dobil nasvete o lokacijah, ki bi ga zanimale na podlagi interesov in priporočil ljudi s podobnim okusom.
»Senzorji bodo zaznali kontekst vašega življenja in ga izboljšali,« je med predstavitvijo povedal direktor Googla Larry Page. Pri podjetju so tudi pojasnili, da s posodobitvami premagujejo omejitve, ki jih je storitvi v preteklosti predstavljala mnogoterost različnih naprav in različnih izdelovalcev. Storitev lahko za zdaj uporabljajo zgolj tisti, ki se prijavijo za testno obdobje, šele kasneje pa bo prešla tudi v splošno rabo.
Slovenska podjetja, ki bi svoje delovanje in lokacijo rada s pomočjo Googlovih zemljevidov podrobneje predstavila doma in po svetu, pa lahko razveseli podatek, da Google namerava že to poletje fotografirati slovenske ulice in slovenskemu zemljevidu dodati možnost »uličnega pogleda«. Pri Googlu so nam potrdili, da priprava projekta poteka in da se konstruktivno pogovarjajo s pooblaščenimi službami, ki skrbijo za varnost osebnih podatkov. Potrebno dokumentacijo za izvedbo projekta sicer še pripravljajo, zato ne morejo podati točnejšega časovnega načrta.
Težave z »uličnim pogledom«
Street View je v zadnjem obdobju dvignil precej prahu, ko se je izvedelo, da so med zajemanjem slik z ulice pobirali podatke z nezaščitenih brezžičnih omrežij. Google se je v Ameriki nedavno pogodil za plačilo 7 milijonov dolarjev odškodnine za prekrške in obljubil, da bo svoje zaposlene bolje podučil o zasebnosti podatkov ter podprl kampanjo za širjenje zavesti o pomembnosti zavarovanja brezžičnih omrežij. Poravnava zahteva od Googla tudi izbris podatkov o elektronskih naslovih, geslih, zgodovini brskanja in drugih podatkov, ki so jih njihova vozila ujela v ZDA med letoma 2008 in 2010.
V slovenskem uradu informacijske pooblaščenke so prepričani, da se družba Google zdaj zelo dobro zaveda, da je bilo njeno početje nezakonito; javnost je bila ogorčena, prav tako pa so ukrepali nadzorni organi oziroma organi pregona.
Če bi se tovrstna situacija ponovila tudi v Sloveniji, bi lahko govorili o morebitni storitvi kaznivih dejanj poseganja v tajnost komunikacij oziroma kršitve tajnosti občil, za katere kazenski zakonik v 139. člen predpisuje denarno kazen ali zapor do enega leta, so pojasnili.
