Britanski in švedski raziskovalci so analizirali 88 vzorcev kosti, zob in oklov mamuta ter iskali kodo v genetskem zapisu, ki se prenaša po materini liniji.
Na ta način so oblikovali družinsko drevo mamutov za obdobje 200.000 let na območju severne Evrazije in Amerike.
Ugotovili so, da je prišlo do dveh sprememb v populaciji teh velikih živali, obe pa sta se zgodili v času med dvema ledenima dobama.
V toplejšem obdobju pred 120.000 leti je število mamutov upadlo, spremembe pa so nastale tudi pri območju poselitve, kar je kasneje vodilo v pojav nove vrste mamuta, ki je živela v zahodni Evropi.
Nato je spet sledilo hladnejše obdobje in mamuti, ki so bili zelo dobro prilagojeni na mraz, so spet zavladali severnemu delu Evrazije ter se razširili v Severno Ameriko, kamor so prišli prek zaledenelega Beringovega preliva.
Ko je podnebje znova postalo toplejše, se je število mamutov zmanjšalo, njihov habitat pa je bil omejen na manjša področja, dokler niso dokončno izumrli. Kaj se je natančno zgodilo, sicer še vedno ostaja nejasno in bodo potrebne dodatne raziskave.
Te bodo opravljali na otoku St. Paul ob obali Aljaske ter na otoku Wrangel blizu Sibirije, kjer so mamuti živeli najdlje, so povedali znanstveniki z univerz v Londonu in Stockholmu, ki so sodelovali v raziskavi. Na teh otokih naj bi mamuti živeli do pred 6000 leti, kar je kar 5000 dlje kot drugod.
Nekateri znanstveniki sicer domnevajo, da je bil za dokončno izumrtje mamutov kriv človek, ki jih je lovil.