Po obglavljenju naj bi številni očividci pomakali svoje robčke v njegovo kri. Del tkanine je bil položen tudi v suho, izdolbeno bučo, v katero se je nateklo nekaj krvi. Bučo so okrasili s podobami revolucijskih herojev, zraven pa so zapisali: »21. januarja je Maximilien Burdaloue pomočil svoj robček v kri Louisa XVI, po tem, ko so ga obglavili.« Ta »spominek« je bil stoletje v lasti italijanske družine.
Znanstveniki so za primerjavo potrebovali še DNK sorodnika
Analiza DNK, ki so jo vzeli iz krvavih sledi v omenjeni buči, je sicer razkrila, da se verjetno ujema s tisto kralja Louisa, toda znanstveniki niso mogli dokazati, da zagotovo pripada obglavljenemu kralju, saj niso imeli genskega materiala njegovih sorodnikov, da bi z njim primerjali. Ekipi je kasneje kljub vsemu uspelo najti redek genski zapis z DNK zapisom iz mumificirane glave, ki naj bi pripadala Louisovemu predniku Henriju IV, ki je bil ubit leta 1610. Leta 2010 so znanstveniki potrdili, da je glava res njegova, saj naj bi imela enake fizične poteze, kot so bile ilustrirane na kraljevih portretih.
Raziskovalci so ugotovili gensko povezavo med posmrtnimi ostanki Henrija IV in s krvjo prepojeno bučo
Raziskovalna ekipa iz Španije in Francije je svoje ugotovitve objavila v mednarodnem zborniku forenzične znanosti. So-avtor poročila raziskave Charles Lalueza Fox iz inštituta Institut de Biologia Evolutiva v Barceloni, pravi, da je možnost, da sta lastnik krvi in lastnik glave sorodstveno povezana, da sta 250-krat večja, kot možnost, da nista.
