Arheologi že 28 let na Kapiteljski njivi nad Novim mestom razkrivajo izjemno zgodovino mesta ob Krki v zadnjem tisočletju pred našim štetjem. Bogate najdbe v skoraj 2000 doslej izkopanih prazgodovinskih grobovih dokazujejo, da je bila družba na območju Novega mesta v tistih časih bogata in močna, predvsem zaradi bogatih ležišč železove rude. Trgovala je z Grčijo in kolonijami, Italijo, Etrurijo, Panonsko nižino, alpskimi kraji, pripoveduje arheolog Dolenjskega muzeja Borut Križ, ki vodi izkopavanja že 25 let. »Na Kapiteljski njivi najdemo predmete z vseh teh območij in tudi predmeti z Dolenjske se najdejo na vseh koncih Evrope. Torej, šlo je za pomembno naselbino, Novo mesto je bilo očitno neke vrste center, eden pomembnejših celo v evropskem smislu.«
Letošnja izkopavanja se po mesecu dni na terenu zaključujejo, delo se seli v restavratorske in konservatorske delavnice, nekaj najbolj izjemnih najdb tudi k restavratorjem v nemški Mainz. Kulturno ministrstvo, ki je lansko leto obrnilo hrbet novomeških arheologom in prvič v zgodovini ni financiralo zaščitnih izkopavanj na Kapiteljski njivi, je letos spet obljubilo 20.000 evrov, 6000 evrov pa je kot vsako leto primaknila novomeška občina. A denarja je vseeno premalo, da bi lahko izkopavali po tri ali štiri mesece, tako kot nekoč.
Celo tisočletje pokopavanj
Direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj vendarle upa, da bo ministrstvo držalo obljubo in tudi v prihodnjih letih omogočilo izkopavanja na enem največjih prazgodovinskih grobišč v srednji Evropi. »Celotno območje Kapiteljske njive je bilo v uporabi kot neki sveti prostor za pokopavanje skoraj celo tisočletje pred našim štetjem, od bronaste dobe prek starejše in mlajše železne dobe. In zato je Kapiteljska njiva v evropskem merilu posebna, saj tako kompleksnih grobišč, ki se nadaljujejo kar skozi tri zgodovinska obdobja, ni nikjer drugje,« pravi Križ.
Doslej so na Kapiteljski njivi odkrili 300 grobov iz pozne bronaste dobe, med 800 in 900 grobov iz starejše železne dobe in okrog 720 grobov iz mlajše železne dobe. Tudi letošnji »izkupiček« izkopavanj je po Križevih besedah zelo bogat, kar je po eni strani razveseljivo, po drugi strani pa arheologe spravlja v zadrego. »Skušamo najti robove tega obsežnega grobišča, a žal še vedno nismo našli niti ene meje grobišča, čeprav smo letos izkopavali na treh koncih celotnega območja. Očitno se grobovi nadaljujejo, kar pomeni, da je grobišče v resnici tako veliko, kot smo domnevali, ali pa celo še večje.«
Našli tudi grob dojenčka
Letos so odkrili en žgani grob iz časa pozne bronaste dobe, gre za kulturo žarnih grobišč z veliko lončeno žaro. Našli so tudi sedem grobov iz začetka starejše železne dobe, to je iz halštatskega obdobja, z dokaj bogatimi najdbami. Na tretjem delu grobišča pa so odkrili in raziskali najdbe iz 20 grobov mlajše železne dobe, gre za grobove iz obdobja Keltov, z množico lončenih predmetov.
»Presenetila nas je najdba kar petih dolgih železnih mečev, kar pomeni dokaj izjemno bero. Zanimivo je tudi odkritje iz obdobja starejše železne dobe, pravzaprav gre za dva ekstrema. Našli smo en zelo velik grob, dolg tri metre in pol, z množico gradiva, in en sorazmerno majhen grob, očitno s pokopanim dojenčkom, kjer smo našli zapestnice in nanožnice iz brona, ki so imele premer komaj štiri centimetre.«
Kot novomeški arheologi opozarjajo že vrsto let, je treba predmete, ki ležijo zelo plitvo pod površino, čim prej izkopati. Kmetijska obdelava zemlje, gnojila in škropiva, kisla zemlja, kisel dež pa tudi zimska zmrzal so jih že tako močno načeli, da denimo železnih predmetov detektor kovine sploh ne zazna več.
