Mreža občutljivih senzorjev, ki so bili postavljeni zato, da bi zaznali detonacijo atomske bombe, je v letih od 2000 do 2013 zaznala 26 močnih eksplozij. Največja je bila štiridesetkrat močnejša od tiste, ki je leta 1945 porušila japonsko Hirošimo. Toda v nobenem od naštetih primerov ni šlo za eksplozijo najbolj uničujočega človeškega orožja. Vse so zakrivili asteroidi.
»Novi podatki kažejo, kako presenetljivo pogosto asteroidi zadenejo Zemljo. Človeštvo je sicer odkrilo večino velikih asteroidov, ki bi lahko uničili celo državo ali celino. Zato pa so vsi observatoriji na Zemlji in v vesolju odkrili šele 10.000 od več kot milijon nevarnih asteroidov, kakršni lahko uničijo vsaj celotno velemesto z okolico,« pravi nekdanji ameriški astronavt Ed Lu. »In ker ne vemo, kje in kdaj se bo zgodil naslednji veliki trk, je edino, kar preprečuje katastrofo ob padcu takšnega asteroida, gola sreča,« pravi Lu, ki je član nevladne fundacije B612.
Iskali jedrske eksplozije, zabeležili asteroide
Fundacija, ki si je ime nadela po asteroidu, na katerem je živel Mali princ iz knjige Antoina de Saint-Exupéryja, zato želi v vesolje poslati vesoljski teleskop Sentinel (stražar), ki bi odkril devetdeset odstotkov asteroidov velikosti, ki lahko uničijo velemesto. Opremljen bo z najsodobnejšo tehnologijo, človeštvu pa naj bi dal dovolj časa, da se na prihod neljubega gosta pripravi in ga poskusi preusmeriti. Opozorila fundacije o nevarnostih so verjetno tudi del marketinškega pristopa, saj sredstva za 450 milijonov vreden teleskop zbira sama.
Podatke o 26 eksplozijah je posredovala pripravljalna komisija Organizacije za sporazum o splošni prepovedi jedrskih poskusov. Ta ima po svetu prepleteno mrežo senzorjev, ki zaznavajo tresenje tal, vodne in zračne valove v oceanih in atmosferi ter prisotnost radioaktivnih delcev v ozračju. Njen namen je zabeležiti eksplozijo jedrske bombe pod zemljo, pod morjem ali v atmosferi in s tem morebitno kršenje sporazuma. Senzorji so tako zmogljivi, da so na podlagi njenih podatkov preverjali možnost, da je pogrešano malezijsko letalo razneslo v zraku. Organizacija je v dvanajstih letih zaznala 26 eksplozij moči od ene do 600 kiloton, ki so jih povzročili asteroidi. Najbolj odmevna v zadnjem času je bila lanska v ruskem Čeljabinsku. Pred tem pa so eksplozije z močjo vsaj dvajsetih kiloton zabeležili leta 2009 v indonezijskem Sulaveziju, leta 2004 v Južnem oceanu, ki obkroža Antarktiko, in leta 2002 nad Sredozemskim morjem med Libijo in Kreto. Večina eksplozij se je zgodila dovolj visoko v ozračju, da niso povzročile resne škode, »velja pa spomniti, da z vsemi obstoječimi observatoriji na Zemlji in v vesolju nobenega od teh asteroidov niso spremljali ali opazili vnaprej«, pravijo v fundaciji B612.
Z vesoljsko ladjo preusmeriti pot
Razpravo o iskanju asteroidov je spet spodbudil prav lanski dogodek v Rusiji. Vsega sedemnajst metrov velik asteroid je eksplodiral na višini tridesetih kilometrov, posledice zaradi valov, ki jih je povzročila eksplozija, pa so ranile 1500 ljudi, poškodovale 7200 stavb in povzročile za nekaj deset milijonov dolarjev škode. Svetovalec ameriškega predsednika Baracka Obame za znanost John Holdren je tedaj dejal, da bi lahko proti asteroidu, za katerega bi denimo ugotovili, da leti proti New Yorku, ukrepali le, če bi ga odkrili štiri do pet let prej. V takšnem primeru bi ga poskušali preusmeriti, verjetno z gravitacijo vesoljske ladje ali s trčenjem ladje vanj, kot je v študiji iz leta 2010 predlagala ameriška Nacionalna akademija znanosti.
Ameriška vesoljska agencija Nasa sicer že poldrugo desetletje odkriva asteroide, ki so v bližini Zemlje, kar po definiciji pomeni, da se njeni orbiti približajo na vsaj petdeset milijonov kilometrov. Zaradi omejenih zmogljivosti so sprva odkrivali večje od enega kilometra, kakršni bi lahko uničili civilizacijo. Doslej so jih po ocenah odkrili 95 odstotkov in po znanih podatkih nobeden ne ogroža našega planeta. Asteroid takšne velikosti na Zemljo pade na 500.000 let. Nato je kongres Nasi naložil, naj do leta 2020 odkrije 90 odstotkov asteroidov, velikih vsaj 140 metrov. Doslej so jih po ocenah našli deset odstotkov. A tudi ta meja zajema asteroide, ki bi povzročili širše posledice na planetu, medtem ko lahko velemesto uničijo tudi asteroidi, ki so veliki za polovico manj. Tudi takšne pa naj bi iskal teleskop Sentinel.