Imenujejo ga največji vesoljski kartografski projekt v zgodovini. Vesoljski laboratorij Gaia, med drugim sestavljen iz dveh velikih teleskopov in aparata z milijardo piksli, ki je tako zmogljiv, da bi z njim z Lune lahko izmerili noht na Zemlji, bo po napovedih popisal več kot milijardo zvezd v Rimski cesti.
Projekt bo trajal pet let in v tem času bo laboratorij vsako zvezdo opazoval kar sedemdesetkrat. To bo omogočilo ne le zelo natančno določitev položaja posamezne zvezde, ampak tudi merjenje njenih oddaljenosti, svetlosti, temperature, kemične sestave in gibanja na nebu. Zadnje je posebno zanimivo zato, ker bodo znanstveniki na podlagi podatkov za milijardo zvezd »film zavrteli naprej« in pogledali, kakšna bo galaksija v prihodnosti in kakšna je njena usoda, ali pa nazaj, da bodo videli, kakšna je bila v preteklosti in kako je nastala, navaja vesoljska agencija. Milijarda zvezd je sicer le en odstotek vseh v naši galaksiji.
Pot k Lagrangeovi točki
Misijo Gaia so izstrelili iz Francoske Gvajane, v vesolje pa jo je ponesla ruska nosilna raketa Sojuz.
Zdaj je na poti proti tako imenovani točki L2, ki je od Zemlje oddaljena 1,5 milijona kilometrov. Gre za eno od petih Lagrangeovih točk v osončju, ki je posebno primerna za vesoljsko opazovanje, saj je objekt na njej vedno v enakem položaju glede na Zemljo in Sonce, namreč v ravni črti, Zemlja pa bo tako laboratoriju ponujala senco. Med potjo bodo na laboratoriju že zagnali, preverili in nastavili za delo vse potrebne sisteme, tako da bi se misija lahko začela v štirih mesecih, piše na spletni strani Evropske vesoljske agencije (ESA).
Gaia je naslednica prve takšne misije ESA Hipargos, ki so jo izstrelili leta 1989 in je sestavila zemljevid 100.000 zvezd. Po svoje pa je tudi naslednica vseh pionirjev astronomije oziroma, kot pravi direktor ESA za znanstveno in robotsko raziskovanje Alvaro Gimenez, »Gaia predstavlja sanje astronomov skozi zgodovino vse nazaj do opazovanj astronoma antične Grčije Hiparkusa, ki je z opazovanjem s prostim očesom in preprosto geometrijo zapisal relativne položaje približno tisoč zvezd. Več kot dva tisoč let kasneje bo Gaia opravila najobsežnejši popis zvezd v zgodovini, ob tem pa ima možnost odkriti tudi nove asteroide, planete in umirajoče zvezde.«
Preizkus splošne teorije relativnosti
ESA pričakuje, da bo misija zaznala več deset tisoč supernov, kot se imenujejo zvezde, ko svoje življenje končajo z mogočno eksplozijo. Te bodo verjetno vse zunaj naše galaksije in v prostranstvih vesolja, saj supernove v Rimski cesti niso opazovali že več kot štiri stoletja, v naši galaksiji pa se po ocenah Nase zgodijo le trikrat na stoletje.
V tem času je zelo aktualen tudi lov za novimi planeti zunaj našega osončja, predvsem za takšnimi, ki bi sodeč po razmerah na Zemlji lahko gostili življenje. Gaia bo sposobna zaznati majhna nihanja v svetlobi oziroma položaju zvezd, kar priča o prisotnosti planeta, izmerila jim bo maso, orbito in naklon. Pričakujejo, da bo laboratorij odkril kakšnih 50.000 eksoplanetov (oktobra so uradno potrdili šele obstoj tisočega).
ESA tudi napoveduje, da bo Gaia odkrila nove asteroide in natančneje izračunala tirnice že znanih. Z njenimi natančnimi merjenji uklona svetlobe zaradi Sončevega gravitacijskega polja na točki L2 bodo lahko naredili tudi zelo natančne preizkuse Einsteinove splošne teorije relativnosti. Povrhu naj bi Gaia odkrila še pol milijona kvazarjev, aktivnih jeder galaksije okoli masivnih črnih lukenj, ki so najsvetlejši znani objekti v vesolju.
Če bo šlo vse po načrtih, bo končni podatkovni izplen misije, ki je skupno vredna 740 milijonov evrov, tolikšen, da bodo z njimi zapolnili 200.000 DVD-jev. Gre za milijon gigabajtov podatkov, ki jih bo obdeloval konzorcij štiristotih evropskih znanstvenikov, na voljo pa bodo tudi drugim, saj bo po ocenah trajalo mnoga leta, da se skoznje zadovoljivo prebijejo.