Lenarčič je začetek poti sprva predvidel za petek, vendar je bil zaradi stacionarne hladne fronte nad Alpami in slabe napovedi v Skandinaviji vzlet primoran prestaviti na danes. Tudi današnji vzlet pa je bil negotov. »Nebo se je vendarle očistilo in kaže, da bo čez Evropo šlo, kako bo čez Skandinavijo, pa bomo še videli,« je pred vzletom povedal Lenarčič, ki danes namerava leteti v Tromso na severu Norveške.
Za malo letalo so prav vremenske razmere ključne za varen polet. To še posebej velja za skrajni sever, kjer ob slabem vremenu nastaja veliko ledu. V takih razmerah zamrzne tudi letalo, s katerim tako ni mogoče leteti. "Razdalje so dolge in vreme se hitro spreminja," je svoje bojazni razkril Lenarčič, ki za vremenske razmere na Arktiki nima niti natančnih podatkov, saj za to območje obstajajo le nenatančni vremenski modeli.
Svoj podvig načrtuje v osmih do desetih etapah
Preletel bo Norveško, Severni tečaj in Kanado ter se po Lindbergovi poti vrnil domov. S postanki naj bi polet trajal tri do štiri tedne, vendar je to le ocena, saj bo čakal na primerno vreme. Kot je poudaril pred vzletom, je naštudiral vse možne variante, ki bi se lahko zgodile, tako da bo na poti manj presenečenj.
Za polet na Severni tečaj so morali v Pipistrelu letalo, s katerim je Lenarčič lani že obletel Zemljo, nekoliko prirediti in prilagoditi za mraz. Letalo virus SW, ki je dolgo 6,5 metra in ima razpon kril 10,7 metra, prazno tehta 290 kilogramov in doseže največjo hitrost okrog 300 kilometrov na uro.
»Letalo dobro poznam. Pipistrel je izdelal vrhunsko letalo, ki ima dober dolet,« je izpostavil Lenarčič. Direktor Pipistrela Ivo Boscarol pa je zagotovil, da so se v podjetju tudi tokrat potrudili, da lahko Lenarčič zaupa njihovemu letalu, prav tako kot oni zaupanju njemu, da ga bo varno pripeljal nazaj.
Boscarola ob tem veseli, da imajo Lenarčičeve odprave vse bolj znanstveni značaj, saj bodo rezultati meritev, ki jih bo opravil med tem poletom, prinesli pomembne podatke za razumevanje podnebnih sprememb.
Med poletom bodo izmerili koncentracijo črnega ogljika, drugega najpomembnejšega povzročitelja podnebnih sprememb nad Arktiko
Griša Močnik iz podjetja Aerosol, ki je razvilo prototip za merjenje črnega ogljika, je pojasnil, da bodo med poletom izmerili koncentracijo drugega najpomembnejšega povzročitelja podnebnih sprememb nad Arktiko, ki je eno najbolj občutljivih področij na Zemlji. Upa, da bodo tako dobili pomembne znanstvene rezultate, s katerimi bodo ocenili, kako se planet segreva in kakšen je vpliv onesnaževalcev.
Z željami po mirnem nebu in uspešnem letu so danes Lenarčiča na pot pospremili tudi svetovalec uprave Aerodroma Ljubljana Jure Mežnaršič, Rok Cuderman iz Petrola in Ksenija Škrilec z ministrstva za zunanje zadeve, ki mu je obljubila pomoč celotne slovenske diplomatske mreže, če bo ta potrebna. Za tokratno odpravo ima sicer Lenarčič vso potrebno dokumentacijo in prvič bo legalno prečkal tudi Kanado.
Kot je poudarila Škrilčeva, država podpira Lenarčičevo odpravo, saj nosi pomembna sporočila o Sloveniji kot deželi, v kateri živijo ljudje z znanjem, ki ga znajo aplicirati na visokotehnološko okoljsko zavedne proizvode. Projekt nosi zgodbo o uspešnem slovenskem gospodarstvu in globalni odgovornosti države, je izpostavila.
