Visokotehnološka podjetja iz Silicijeve doline slovijo po (skrajno) razviti korporativni kulturi. Svojim zaposlenim ponujajo sanjske ugodnosti – od brezplačnih masaž, obrokov in toboganov na delovnih mestih vse do luksuznih stanovanj, avtomobilov in neomejenega dopusta.
Tokrat sta tehnološka velikana – Facebook in Apple – porušila mejo intimnosti v odnosih do svojih zaposlenih. Mlajšim uslužbenkam sta namreč ponudila kritje stroškov za odvzem in nadaljnje shranjevanje jajčnih celic. S tem naj bi jim olajšali osredotočanje na kariero, zmanjšali pa naj bi tudi razkorak med moškimi in ženskami, ki naj bi bile zaradi materinstva v začetku kariere v izrazito slabšem položaju.
Kljub navidezno prijaznemu ukrepu se je že oglasila vrsta kritikov, ki menijo, da je (ne)posredno vključevanje podjetij v odločanje njihovih uslužbenk o materinstvu etično sporno. »To so pritiski na zaposlene. Ponujeno zamrzovanje jajčnih celic lahko mlade ženske dojemajo kot sporočilo, da materinstvo na začetku poslovne poti ni zaželeno,« opozarja prof. dr. Milan Reljič, predstojnik oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v mariborskem kliničnem centru, in dodaja, da se kaj takšnega lahko dogaja le v okoljih, kjer »začne kapital narekovati način dela medicine«.
Po njegovem mnenju gre za anomalijo, saj s ponujeno možnostjo mladim ženskam dajejo lažno zagotovilo, da bodo otroka lahko imele enkrat kasneje.
Ni popolnega zagotovila za nosečnost
Z naraščajočo starostjo pri ženskah upada kakovost jajčnih celic. Osnovna ideja shranjevanja jajčnih celic je, pravi Reljič, da bi jih odvzeli mlajšim ženskam in jih zamrznili ter jih s tem ohranili mlade in kakovostne. A vendar naš sogovornik svari, da kljub uspešni odstranitvi in zamrznitvi jajčnih celic ni zagotovila, da bosta kasnejši oploditev in zanositev uspeli. »Res je, da se uspešnost postopkov izboljšuje, vendar še vedno ocenjujemo, da moramo pridobiti in zamrzniti petnajst jajčnih celic, da lahko ženska rodi enega otroka.«
Čeprav lahko z zamrzovanjem jajčnih celic zmanjšamo težave, ki jih povzročajo jajčeca slabše kakovosti, ne smemo spregledati težav pri nosečnosti, ki so ne glede na starost in kakovost oplojenega jajčeca povezane s starostjo nosečnice. »Povišan krvni tlak, večje tveganje pojava sladkorne bolezni med nosečnostjo, večja verjetnost mrtvorojenega otroka, prezgodnji porod in drugo,« je tveganja opisal Reljič in dodal, da z zamrznitvijo jajčec vseeno ne rešimo problema tvegane nosečnosti v poznem obdobju. Poleg tveganj, ki jih prinaša nosečnost, tudi sam postopek pridobivanja in odvzema jajčnih celic ni popolnoma varen. »Odvzem jajčnih celic je invaziven poseg, ki prinaša določene nevarnosti, kot so krvavitve, vnetja in poškodbe organov.«
Ne etično ne legalno
Reljič pojasnjuje, da je pri nas shranjevanje jajčnih celic mogoče le v primeru bolezenskih stanj. »Če na primer ženska zboli za rakom dojke in je predvidena kemoterapija, ki bo poškodovala jajčnike, se odločamo za zamrzovanje jajčec.« Tako se odločajo tudi pri drugih bolezenskih stanjih, ki bi lahko ogrozila kasnejšo zanositev.
»Odvzem in zamrzovanje jajčnih celic, da bi zavarovali kariero pacientke, je najprej etično sporno, saj njena dobrobit ni jasno definirana,« je povedal Reljič in dodal, da ta poseg zaradi socialne indikacije pri nas ni mogoč, saj da ga regulira zakon o zdravljenju neplodnosti, ki pravi, da se lahko takšni posegi pri nas izvajajo le v smislu zdravljenja. »Zdravljenje in medicinski razlogi. Pri nas socialna indikacija ni upravičena.«
Po Reljičevih besedah naša družba na kaj takega še ni pripravljena. »To se dogaja tam, kjer medicina temelji izključno na komercialnih principih.« A ne izključuje možnosti, da kmalu ne bo tako tudi pri nas.