Velika bela kupola od včeraj kraljuje na Kongresnem trgu – kot bi sredi mesta pristalo neznano leteče plovilo. Ne gre za obisk kakšnih zelenih možicljev, ampak je v Ljubljani pristal celoten evropski vesoljski program v malem. Ko vstopiš, se dejansko znajdeš skoraj v drugi dimenziji. Pod stropom kraljujejo na tretjino velikosti pomanjšani sateliti programov Galileo in Copernicus, med njimi pa tudi slovenski mikrosatelit Nemo, ki bo kmalu poletel v orbito. Pod njimi se podobno kot v vesolju vrti maketa zemlje, na kateri se izrisujejo razni podatki, ki jih beležijo sateliti – od dnevnega letalskega prometa do geografske in politične razdelitve Zemlje ter presunljivega prikaza vseh požarov, ki se v enem letu zgodijo na naši obli. Občutek, da si pristal v eni od ladij iz Star Treka, samo še stopnjujejo obkrožajoči veliki zasloni, polni podatkov, interaktivnih predstavitev in videov.
Za varovanje okolja in optimizacijo gospodarstva
»Z razstavo želimo evropskim državljanom približati prednosti vesoljskih programov Evropske unije, ki jih imajo za njihovo vsakdanje življenje,« je pojasnil Stephane Durevitch, koordinator Evropske razstave o vesolju. Ta bo v Ljubljani na ogled vsak dan od 10. do 20. ure do 15. marca, vsak dan pa bodo ob 17.30 tudi predavanja slovenskih strokovnjakov. »Program Copernicus je namenjen opazovanju Zemlje in njenega okolja, med drugim kakovosti zraka, morskih tokov, klimatskih sprememb pa tudi naravnih nesreč. Ko so bile poplave pri vas, je slovenska vlada vklopila storitve sistema in v enem ali dveh dneh so pridobili zemljevide vseh poplavljenih območij,« je na primeru pojasnil Durevitch. Z natančnejšim spremljanjem krčenja gozdov bi lahko tudi bistveno vplivali na podnebje, saj bi že za četrtino manjše krčenje prihranilo sedem gigaton emisij ogljika na leto, kar je skoraj celoten izpust iz leta 2008, smo lahko prebrali na zaslonu. Že danes pa se več kot 30.000 aplikacij vsak dan zanaša na vesoljske tehnologije, ki s tem prispevajo k optimizaciji prometa, večji učinkovitosti v kmetijstvu in ribištvu, varstvu okolja in boljši varnosti.
Evropska unija trenutno vlaga veliko denarja v vesoljske programe, doslej skupno okrog 12 milijard evrov, a po izračunih komisije naj bi se vsak vložen evro povprečno štirikratno povrnil, sektor pa naj bi do konca desetletja prispeval že sedem odstotkov BDP. Paradni konj Evrope je trenutno Galileo, navigacijski sistem, ki bo konkuriral ameriškemu GPS in ga v natančnosti in možnostih uporabe še prekašal. Močno naj bi olajšal predvsem naše prometne poti, optimiziral energetsko oskrbo in povečal varnost bančnih transakcij, do konca desetletja pa naj bi evropskemu gospodarstvu prinesel do 90 milijard evrov. »Tretji program, ki se zdaj začenja, pa se imenuje Nadzor in opazovanje vesolja. Spremljal bo na stotisoče ruševin in koščkov odsluženih satelitov, ki bi ob trku lahko poškodovali delujočo vesoljsko tehnologijo. V vesolju lahko zaradi hitrosti že delec, velik kot bombonček, uniči satelit,« je dodal sogovornik.
Slovenski mikrosatelit, ki bo snemal vesolje
In ker ti sateliti vsakodnevno na Zemljo pošiljajo enormne količine podatkov, je naslednji izziv, kako jih skladiščiti, analizirati in dati na voljo uporabnikom. »Ne gre samo za vesoljski program, ampak za servis, saj bodo lahko državljani in podjetja podatke, zemljevide in analize brezplačno uporabljali prek podatkovnih baz in oblakov,« je nadaljeval Durevitch. Zanimanje za razstavo, ki je odslej gostovala v 22 evropskih mestih in si jo je ogledalo več kot pol milijona ljudi, je tudi pri nas veliko. Slovenija je namreč presegla absolutni rekord po številu prijav za organizirane šolske oglede razstave, saj jo bo obiskalo kar 5700 otrok iz 110 ustanov, se je pohvalil koordinator.
Videli bodo lahko tudi najnovejše slovenske dosežke na tem področju, med drugim mikrosatelit Nemo HD, ki bo eden redkih z vgrajeno HD-kamero in bo tako ob slikah in podatkih lahko na Zemljo pošiljal tudi videe. Od svojih velikih evropskih bratov je znatno manjši in je razstavljen v originalni velikosti, tehta pa le 70 kilogramov. »Satelit je že v zaključni fazi izdelave, razvijali pa smo ga od leta 2009. Namenjen je opazovanju Zemlje z multispektralno kamero in HD-kamero. Uporaben bo v gozdarstvu, kmetijstvu, urbanizmu, pri opazovanju naravnih nesreč in upravljanju naravnih virov,« je pojasnil Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije, ki je razvil projekt. Satelit bo vpet v evropski sistem, je pa bila zanj postavljena tudi posebna infrastruktura na domačih tleh, ki bo omogočala interaktivne prelete in upravljanje prek slovenske zemeljske postaje. »Smo precej v toku dogajanja, saj se na primer za naš satelit zanimajo tudi velike države, Nemčija in Švedska. Sicer pa se v Sloveniji vedno bolj pridružujemo veliki družini držav, ki razvija vesoljske tehnologije. Teh je zdaj že okoli 50. To nam na eni strani omogoča dostop do podatkov, po drugi strani pa priložnosti za naša mala podjetja, da izdelujejo komponente,« je dodal.
