Znanstveniki so s pomočjo funkcionalne magnetne resonance (fMRI) preučevali mentalne sposobnosti govorcev enega jezika v primerjavi z govorci več jezikov. Ugotovili so, da se med skupinama razlikujejo sposobnosti razumevanja. Izkazalo se je, da ljudje, ki govorijo več jezikov, precej lažje filtrirajo nepotrebne besede v primerjavi z govorci zgolj enega jezika. Pri slednjih so opazili precej več mentalnega napora pri opravljanju iste naloge.
Raziskava se je sicer osredotočila na koaktivacijo in inhibicijo možganov v kontekstu jezika. Koaktivacija omogoča, da sta v mentalnih procesih hkrati aktivna dva jezika, medtem ko inhibicija predstavlja sposobnost izbrati pravilni jezik, kadar slišimo več jezikov hkrati. Praktični primer, kako je videti, ko ta proces ne deluje brezhibno, je znan vsakomur, ki je preživel dalj časa v skupnosti govorcev več različnih jezikov in je med pogovori pričel mešati izraze. Podobno je tudi z občutkom po vrnitvi iz tujine, ko imamo občutek, da v okolici slišimo tuj jezik.
Ločevanje med podobnimi besedami
Pri tokratnem eksperimentu so sicer uporabili 17 govorcev angleščine in španščine ter 18 prostovoljcev, ki govorijo zgolj en jezik. Ena od nalog, ki so jo morali rešiti, pa je vključevala pravilno povezovanje besed s slikami. Prostovoljci so tako, recimo, slišali besedo koža, nato pa so se jim pokazale štiri slike. Ena od njih bi tako sicer bila slika kože, a bi bila med njimi tudi slika rože. Govorci dveh jezikov so precej hitreje ugotavljali, katera slika je pravilna.
Kljub ugotovitvi pa ni povsem jasno razmerje med boljšim ločevanjem med odvečnimi besedami in zvoki ter razumevanjem več jezikov. So govorci več jezikov bolj uspešni pri izločanju nepomembnih zvokov zaradi sposobnosti govorjenja več jezikov, ali pa so se sposobni naučiti več jezikov, ker bolje izločujejo nepomembne zvoke? Znanstveniki vedo predvsem to, da je govorjenje več jezikov koristna trajna možganska telovadba.
