Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

Glavna napaka Ubuntuja je popravljena: Microsoftov monopol ne obstaja več

Ubuntu je brezplačen odprtokodni operacijski sistem, ki temelji na Linuxu, pred devetimi leti pa se je lotil težke naloge, da bi izzval Microsoftov položaj najbolj razširjenega operacijskega sistema na osebnih računalnikih. Izziv ni bil ravno prepričljiv, saj so bile storitve, ki jih je uporabnikom omogočal Windows, neizmerno večje od ponudbe konkurentov, predvsem na potrošniškem področju. Po devetih letih pa izziv počasi postaja bližajoča se realnost, saj se je vmes spremenilo marsikaj.

Operacijski sistem Ubuntu (Foto: Wikimedia Commons)

Če je ustanovitelj Ubuntujevega pokrovitelja Canonical Mark Shuttleworth glavno prepreko širitvi odprtokdnih operacijskih sistemov, kot je Ubuntu, videl v absolutni dominanci nad trgom, ki jo je nekoč užival Microsoft, so se razmere medtem precej spremenile. To je zapisal tudi v današnji objavi na svojem blogu, kjer je pohvalil trenutno širino trga operacijskih sistemov, k čemer je velik delež prispevala revolucija pametnih naprav, ki je med resne konkurente za tržni delež izstrelila Applov IOS in Googlov Android.

Shuttleworth je zadovoljen predvsem z uspehom Androida, za katerega sicer pravi, da ni njegov najljubši operacijski sistem temelječ na Linuxu, a je kljub temu odprtokoden, ki omogoča praktične in ekonomske koristi za uporabnike in industrijo.

Opozarja tudi, da so nove razmere na trgu za seboj potegnile tudi nekatere spremembe v Microsoftovem odnosu do konkurentov. Pravi, da je na področju računalništva v oblaku prijetno sodelovati z Microsoftom, ki si sedaj želi, da bi vsi operacijski sistemi dobro delovali v njihovi računalniški platformi v oblaku Azure.

Kot priznava Shuttleworth, Ubuntu pri teh spremembah ni igral ključne vloge, a je prepričan, da nove razmere na trgu omogočajo odprtokodnim proizvajalcem večje možnosti, da bi igrali pomembno vlogo v prihodnosti. Z vse večjo migracijo potrošniških storitev, kot je igranje strojno zahtevnih video iger, na igralne konzole in vse cenejšimi prenosnimi napravami, ki omogočajo visoke stopnje produktivnosti, bi se izziv v prihodnje morda lahko izšel.

Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno ob pogojih in na način, ki so navedeni tukaj.
Povezani članki
Microsoft se ponorčuje iz Applove Siri (video) Znanost in tehnologija

Microsoft se ponorčuje iz Applove Siri (video)

V svetu patentnih tožb in milijonskih odškodnin smo v zadnjem času vajeni predvsem dveh imen – Samsung in Apple. V zadnjem oglasu, ki je zaokorožil po spletu, pa Microsoft simpatično napade Apple in njihovo glasovno pomočnico Siri. Več »

Mobilnik namesto vašega PC: Prihaja Ubuntu za Android Znanost in tehnologija

Mobilnik namesto vašega PC: Prihaja Ubuntu za Android

Na pametne Android mobilnike in tablice bo kmalu priromal nov operacijski sistem – Ubuntu. Sprva kot dodatek, kasneje pa kot samostojen operacijski sistem. Več »

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Prijavi sovražni govor