Uporabniki facebooka s spletnim družbenim omrežjem delijo marsikaj. Poleg fotografij ni nenavadno, če uporabniki brezskrbno delijo podrobne podatke o izobrazbi, delovnem mestu kot tudi podatke o ljubezenskih razmerjih ter interesih. Podjetje informacije skupaj s podatki o spletnem vedenju na omrežju uporablja za oglaševalske namene, zato je bila skrb za zasebnost med spornejšimi elementi Facebookovega poslovnega modela še preden se je zaskrbljenost za zasebnost zaostrila v času po razkritjih žvižgača Edwarda Snowdna o množičnem spletnem prisluškovanju ameriške agencije NSA. Raziskava ameriških univerz Cornell in Univerze v Kaliforniji pa sedaj namiguje, da je facebook tudi sposoben uravnavati naše razpoloženje s pomočjo algoritmov, ki povečujejo prisotnost negativnih ali pozitivnih objav v naši sledi novic.
Raziskava je pokazala, da pogostost določenega razpoloženja objav, ki jih uporabnik opazi v sledi novic, vpliva tudi na razpoloženje njegovih objav. Raziskavo so izvedli tajno leta 2012, ko so 689 tisoč naključno izbranim uporabnikom s posebnim algoritmom omejili število pozitivnih ali negativnih objav, ki so jih lahko zasledili v svoji sledi novic. Izkazalo se je, da je ob manjši izpostavljenosti pozitivnih objav, ki so jih videli uporabniki, zmanjšalo tudi število njihovih pozitivnih objav. Enak rezultat so opazili tudi ob zmanjšanju števila negativnih objav, ki jih je videl uporabnik. Opazili so prav tako, da se je ob zmanjšanju videnih čustveno nabitih objav zmanjšalo tudi njihovo objavljanje.
Predvsem orodje za preprečevanje civilne organiziranosti
Raziskovalci na podlagi rezultatov sklepajo, da čustvena nalezljivost, ki je dobro dokumentirana v laboratorijskem okolju, deluje tudi brez osebnega ali verbalnega kontakta med osebami, ter da se lahko širi tudi prek spletnih omrežij. Ob objavi raziskave v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences so se pojavile tudi številne kritike o nemoralnosti facebooka, ki ni opozoril uporabnike, da so del eksperimenta, v Veliki Britaniji pa je poslanec celo zahteval posebno preiskavo o manipulacijah razpoloženja, ki jih izvaja facebook.
Kljub zgroženosti nad pomenom raziskave za svobodno voljo posameznikov pa rezultati niso povsem vodotesni. Čeprav je raziskava pokazala, da ima razmerje med videnimi pozitivnimi in negativnimi objavami vpliv na razpoloženje uporabnikovih objav, to še ni pokazatelj njegove razpoloženosti. Tako kot v družbi nasmejanih ljudi ni izključeno, da je kdo med njimi v resnici slabe volje, ali med žalujočimi nekdo, ki zgolj vzdržuje žalujoč izraz, tako tudi objave na facebooku ne bi smeli šteti kot realen odraz notranjih razpoloženjskih stanj uporabnikov. Raziskava je tako ugotovila predvsem, da so spletna družbena omrežja sposobna ustvarjati trende.
Kljub temu pa to še ne pomeni, da izpostavljenost trendom ne more imeti vpliva na naša razpoloženja. Še posebej, če komunikacija prek spletnega družbenega omrežja predstavlja glavni način interakcije s svetom. Prav tako pa ima omejevanje deljenosti posameznih razpoloženj lahko velike posledice tudi za nabiranje kritične mase pri civilnem organiziranju in bi lahko delovalo kot orodje oblasti za preprečevanje širjenja protestov.
