Znanstveniki upajo, da bodo prišli do novega znanja glede izvora in evolucije vesolja in še posebno naše galaksije.
Gaia, ki je vzletela iz Francoske Gvajane, ima nalogo, da oriše Rimsko cesto bolj podrobno kot kdajkoli prej. Zasnoval in zgradil ga je Astrium za Evropsko vesoljsko agencijo (Esa), ustvarjalci pa pravijo, da je teleskop tako občutljiv, da lahko izmeri človeški palec z Lune, ali povedano drugače, lahko z razdalje 1000 kilometrov izmeri debelino človeškega lasu.
Gre za najzmogljivejšo kamero, ki so jo kdajkoli poslali v vesolje
Cilj misije je sestaviti tridemenzionalno sliko naše galaksije in izmeriti natančne razdalje med milijardami zvezd. Celo to pa je le majhen del Rimske ceste, saj so astronomi prepričani, da je najmanj 100 milijard zvezd v naši galaksiji. Kot trdijo pri Astriumu, naj bi Gaia predvidoma popisala tudi milijon kvazarjev oziroma nebeških teles podobnih zvezdam še dlje od Rimske ceste, ter četrt milijona pojavov v našem solarnem sistemu, vključno s kometi in asteroidi. »To lahko stori z neverjetno točnostjo. Gre za največjo kamero, ki so jo kdajkoli poslali v vesolje,« je dejal Ralph Cordey, vodja raziskav pri Astriumu.
Kot je še dejal, so za gradnjo tega vesoljskega plovila porabili 400 milijonov evrov, celotni strošek misije pa je približno 740 milijonov evrov, kar vključuje tudi strošek izstrelitve in vodenje misije, ki naj bi trajala pet let. Če bo misija uspešna, bo Gaia dodala nove podatke k znanju, ki ga je že pridobil Nasin vesoljski teleskop Hubble, ki še vedno deluje, ter ESA-jev satelit Hipparcos, ki je podatke zbiral do leta 1993. Hipparcos je v letih od 1989 do 1993 okoli 100.000 zvezd zmeril z visoko natančnostjo, okoli 2,5 milijona pa z manjšo točnostjo, še navaja dpa.
Predmet preučevanja tudi temperatura, svetlost in sestava zvezd.
Teleskop bo glede na načrte v začetku prihodnjega leta dosegel svoje delovno mesto na višini 1,5 milijona kilometrov. Po vmesnih korakih naj bi bil zemljevid Rimske ceste gotov okrog leta 2020. Vodja projekta Andreas Rudolph meni, da bodo pri tem odkrili tudi veliko objektov, ki jih sploh še ne poznajo.
Poleg položaja bodo predmet preučevanja tudi temperatura, svetlost in sestava zvezd. Pregled naj bi omogočal tudi sklepe glede preteklosti in prihodnosti naše galaksije. Zbrani podatki bi poleg tega lahko pomagali pri preprečevanju nesreč, kakršna je bil uničujoč padec meteorita na Rusijo februarja letos.
Predhodna misija Hipparcos je v letih od 1989 do 1993 okoli 100.000 zvezd zmerila z visoko natančnostjo, okoli 2,5 milijona pa z manjšo točnostjo, še navaja dpa.
Pomembnost tega, da so v vesolje poslali kamero z resolucijo milijardo pikslov, je ocenil tudi Robert Massey iz britanskega inštituta Royal Astronomical Society. »Gaia je neverjetno ambiciozen projekt. Do sedaj so se astronomi zanašali na zelo posredne metode, da bi izmerili razdaljo do vseh nam najbližjih zvezd, kar pomeni, da je bila osnova za sestavljanje zemljevida našega univerzuma presenetljivo šibka,« je dejal za CNN.
