V centru za nadzor te misije v nemškem Darmstadtu je uspešen pristanek sprožil bučno veselje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Mnogi strokovnjaki današnji zgodovinski podvig primerjajo s pristankom na Luni.

»Smo na kometu,« je malo po 17. uri po srednjeevropskem času sporočila ESA, takoj potem ko je iz vesolja dobila potrdilo, da se je vse izteklo po načrtih. »Zagotovo lahko potrdimo, da je laboratorij na površju. Ne bi mogli biti bolj zadovoljni,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kmalu zatem dogodek opisal direktor operacij vesoljskih plovil pri ESA Andrea Accomazzo.

»Gre za velik korak za človeško civilizacijo«" pa je dejal generalni direktor agencije Jean-Jacques Dordain. »Naša ambiciozna misija si je zagotovila mesto v zgodovinskih knjigah. Z Rosetto odpiramo vrata izvoru Zemlje in prispevamo k boljšemu razumevanju naše prihodnosti,« je dodal.

Med številnimi nagovori po uspešnem pristanku je navdušenje nad uspehom Rosette izrazil tudi zastopnik britanskega ministra za visoko šolstvo in znanost, ki je govor sklenil: »Hollywood je dober, a Rosetta je boljša.« (Hollywood is good, but Rosetta is better.)

Zgodovinski pristanek na kometu s premerom nekaj več kot štiri kilometre je sicer potekal več kot 510 milijonov kilometrov stran od Zemlje. Signal o pristanku je zato do Zemlje potoval skoraj pol ure.

Rosetta je svoje potovanje začela leta 2004

Rosetta je svoje potovanje začela leta 2004. Avgusta letos se ji je uspelo, potem ko je preletela kar šest milijard kilometrov, utiriti v orbito kometa, ki s hitrostjo 65.000 kilometrov na uro drvi proti Soncu.

Znanstveniki, ki sodelujejo v projektu, bodo nestrpno spremljali, ali se bo 1,3 milijarde evrov vredna misija uspešno zaključila. Zgodovinski poskus pristanka na kometu s premerom več kot štiri kilometre se bo sicer odvijal več kot 500 milijonov kilometrov stran od Zemlje, celoten postopek pa naj bi glede na prvotni načrt trajal sedem ur.

Dogajanje ob pristanku lahko spremljate TUKAJ.

Cilj je preučevanje prvobitnih snovi Osončja

Cilj misije je prvo laboratorijsko preučevanje prvobitnih snovi Osončja. Mnogi znanstveniki verjamejo, da so te snovi kometov sodelovale pri nastanku življenja na Zemlji. Glede na to teorijo so kometi pred 4,6 milijarde let zadeli Zemljo ter nanjo prinesli kompleksne organske ogljikove molekule in vodo.

Na sondi Rosetta je sicer nameščenih 11 merilnih naprav. Šest jih bo preučevalo jedro kometa, štiri pa so namenjene preučevanju plinov in delcev v komi - plinasti in prašni ovojnici jedra kometa. Še ena naprava bo preučevala vpliv sončevega vetra na komet.

Zasidral se bo s pomočjo harpun

Laboratorij Philae, ki se bo na komet zasidral s pomočjo harpun, nato pa se bo še pritrdil s pomočjo vijakov, vsebuje kar deset instrumentov za preučevanje fizičnih in kemičnih lastnosti kometa. Ob pristanku bo izdelal tudi panoramske fotografije površja kometa.

Kometi so skupki ledu in prahu, domnevno ostanki, prisotni že od samega nastanka našega Osončja.

Komet, ki poje

Ko se je Rosetta kometu približala na 100 kilometrov, so v ESI zaznali signal, ki so ga prevedli v »pesem, ki jo poje komet«. Spletni uporabniki so prepričani, da gre za sporočilo Nezemljanov, skeptiki pa menijo, da gre za vesoljsko priredbo Korsakovega Črmljevega leta.

Ekipi na ESA je srečo zaželel tudi kapitan James T. Kirk oziroma igralec William Shatner. V posnetku, ki ga prilagamo, je sporočil, da je navdušen nad misijo in jim želi vso srečo.