Prvi od dveh satelitov, Sentinel-2a oziroma Stražar, kot so ga poimenovali, bo zbiral multispektralne fotografije v visoki ločljivosti z višine 786 kilometrov. V orbito ga bodo poslali junija letos iz evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Vidno polje Stražarja bo obsegalo 290-kilometrski pas, v katerem bo 1100-kilogramska naprava zajemala podrobne slike vegetacije, prsti, vodnih površin, rek in obalnih predelov. Posnetki bodo uporabni tudi v primeru naravnih nesreč, podatki pa bodo po navedbah vesoljske agencije na voljo komurkoli.
Njegov brat dvojček, Sentinel-2B, bo na izstrelitev pripravljen v sredini prihodnjega leta.
Stražarja bosta za obhod zemlje potrebovala vsega sto minut. Severni in južni del Zemljinega površja bosta v primeru jasnega vremena lahko poslikala v dveh do treh dneh, za fotografiranje pasu ob ekvatorju pa bosta potrebovala pet dni. Natančno spremljanje rasti poljščin bo mogoče ravno zaradi kratkega časa med prvim in drugim slikanjem istega območja.
Misija Sentinel-2 je del evropskega vesoljskega programa za opazovanje zemlje Copernicus, ki naj bi se zaključil leta 2030. V sklopu vsake od šestih misij Sentinel bodo v krožnico okoli zemlje izstrelili po dva satelita.
Prvi satelit v sklopu programa, Sentinel-1A, so izstrelili aprila lani. Njegova naloga je spremljanje ledenikov, ledenih gor in morebitnih oljnih madežev. Prihodnje leto bodo v orbito poslali še njegovega dvojčka, Sentinel-1B.