Trkalnik bo zdaj dve leti počival. Pripravljali ga bodo na ponovni zagon v letu 2015, ko bo deloval z najvišjo »hitrostjo« oziroma energijo 7 teraelektronvoltov (TeV).
V Cernu imajo radi primerjave. Energijo, ki se sprosti pri trkih subatomskih delcev, primerjajo z drvenjem štiristotonskega vlaka; verjetnost, da bodo nasproti drveči si delci trčili, pa primerjajo z verjetnostjo, da se v zraku zadeneta dve žogi, ki ju brcnemo z vznožja in z vrha visokega hriba.
V sedemindvajset kilometrskem tunelu pod Ženevskim jezerom skušajo znanstveniki pri najvišjih energijah dokazati obstoj delcev in pojavov, kakršni so v vesolju obstajali v prvih trenutkih po velikem poku. Med pojavi, kot so črne luknje, temna energija in antimaterija, je bil doslej najbolj izpostavljen Higgsov bozon, delec, ki snovi podeljuje maso. Obstoj Higgsovega bozona so sicer dokazali že lani kar je bil eden največjih uspehov v zgodovini znanosti , vendar ga morajo v prihodnosti še bolj natančno proučiti, da bo povsem gotovo, kaj so odkrili. »Imamo vse razloge za zadovoljstvo s trkalnikom po prvih treh letih,« je dejal Cernov generalni direktor Rolf Heuer. »Naprava, detektorji, računalniški sistem in vsa infrastruktura briljantno delujejo in veliko znanstveno odkritje imamo že v žepu.«
Navdušenje Cernovih znanstvenikov je hkrati olajšanje, saj se je delovanje trkalnika leta 2008 začelo z veliko okvaro, ki so jo odpravljali približno eno leto. Da je do okvare prišlo, sicer ni zelo nenavadno, saj je trkalnik najbolj zapletena visokotehnološka naprava, kar jih je kdaj zgradilo človeštvo. Pri gradnji in upravljanju je sodelovalo in še sodelujejo znanstveniki in raziskovalne organizacije iz več kot sto držav.
Tudi Nobelove nagrade za fiziko, ki bodo nedvomno sledile velikim odkritjem, si bo simbolično razdelil ves svet.
