Videoigre bi morale biti tudi uradno priznane kot enakovredni produkti znotraj kulture oziroma imeti enak status kot animacije, televizija in film. Tako so prepričani razvijalci videoiger v Veliki Britaniji, ki so nedavno svoja prizadevanja naslovili na Evropsko unijo (EU). Ta jih namreč še vedno obravnava kot programsko opremo. Prepričani so, da bi lahko s spremembo zakona dali igričarski industriji dodaten zagon in ustvarili tudi številna nova delovna mesta. Del proračunov znotraj EU, ki ga vlade namenjajo kulturi, bi tako lahko šel, če dobijo videoigre enakovreden status, tudi v roke igričarjem.
Ni vsaka glasba enaka
Dejstvo je, da gre za hitro razvijajoče se področje, ki terja več kot le programersko znanje in je čase pac-mana in tetrisa pustilo že daleč za seboj. Če so bile nekoč videoigre rezervirane predvsem za posamezne navdušence, so danes igralne konzole prisotne v domala vsakem gospodinjstvu, njihov fenomen pa se je zažrl v pore tudi vseh drugih področij zabavne industrije. Ne samo tehnično, tudi vsebinsko so se približale filmu in resničnosti. Lahko bi rekli, da posnemajo življenje in ustvarjajo fantazijo.
Edini premik, ki se je do zdaj zgodil v smeri oddaljevanja od oznake »programska oprema«, je bil lani marca, ko je evropska komisija odobrila podjetjem, ki ustvarjajo videoigre, določene davčne olajšave. »Gre za tipično birokratsko prepreko in še eno od številnih ovir, ki jih morajo igre kot dokaj mlad medij še premagati, preden se bodo v mislih in srcih zasidrale ne le kot zabava, marveč tudi kot umetnost. Za to seveda ni vsebinskih ovir – kajti tako kot film in glasba obsegata cenenosti in veličastnosti, tako jih tudi igre,« je prepričan Sergej Hvala iz računalniške oziroma igričarske revije Joker. »Tako kot ni vsak film nezahteven kot Transformerji in ni vsaka glasba Atomik Harmonik, tudi ni vsaka igra flappy bird – naj gre za tragično sporočilnost v igri shadow of the colossus, samospoznavanje v journey ali temino človeške duše v spec ops: the line, ki je, ironično, po zgodbeni plati močno povezana z Apokalipso zdaj.«
Večje od filma in glasbe
V zadnjih letih se še posebej razvija in raste igričarski trg za mobilne naprave, torej pametne telefone in tablične računalnike. Po izračunih TIGE (The Independent Game Developers Association), ki skrbi za interese številnih razvijalcev videoiger v Evropi, je igričarska industrija danes močnejša od glasbene in filmske ter skoraj donosnejša od obeh skupaj. Videoigre so »težke« 93 milijard ameriških dolarjev, sledijo ji filmi z dobrimi 88 milijardami in glasba z okoli 15 milijardami dolarjev.
Nekatera največjih igričarskih podjetij so bila sprva proti temu, da se videoigre zaščiti kot kulturne produkte, saj so se njihovi vodilni možje bali, da bodo države to izkoristile v svoj prid in pod pretvezo nacionalnih kulturnih interesov zaščitile domača igričarska podjetja, tujim oziroma uvoženim produktom pa zaračunavale mastne dajatve. Videoigre so zagotovo že v prejšnjem stoletju postale opazen del pop kulture – o tem, ali bodo tudi uradno ožigosane kot umetnost, pa ne bodo odločali množice in število prodanih izvodov, temveč visoki evropski funkcionarji.
