V zadnjih 3,5 milijardah let so asteroidi izvrgli ogromno skal takšnih velikosti, da bi se na njih lahko obdržalo življenje. Udarec Zemlje z meteoritom, zaradi katerega naj bi bili z obličja Zemlje izbrisani dinozavri, naj bi bil tako močan, da je na tisoče njegovih delcev odneslo vse do Marsa. V preteklosti pa je bil ta planet morda celo naseljiv.
Skale ponesle življenje na druge planete
»Skale, na katerih bi lahko bilo možno življenje, so po vsej verjetnosti na druge planete v Sončevem sistemu prišli z Zemlje in Marsa,« je za BBC povedala vodja raziskave Rachel Worth z univerze Penn State. »Pri vsaki misiji iskanja življenja na Titanu ali kateri od Jupitrovih lun bo treba preučiti, ali je biološki material neodvisnega izvora ali pa prihaja iz katerega dela Zemljinega družinskega drevesa,« je poudarila.
Strokovnjaki so v obsežni študiji tokrat prvič ocenjevali, koliko skal, večjih od treh metrov, je pri trku z meteoritom izstrelilo z Zemlje. Trije metri so po njihovem mnenju najmanjša velikost, s kateri bi lahko preživeli mikrobi na poti, ki traja 10 milijonov let.
Nekateri kosi so nekaj časa plavali po Zemljini orbiti, nekatere je kmalu potegnilo nazaj. Spet druge je vase potegnilo Sonce.
Do Marsa poletelo 360.000 ogromnih skal
Manjše število pa se jih je uspelo prebiti v neznane dele vesolja, kjer bi življenje morda lahko preživelo. Šest skal naj bi jih uspelo priti vse do Jupitrovega satelita Europa. »Tudi če so naše ocene popolnoma realistične, je prav mogoče, da v oceanih Europe plavajo nekakšni organizmi,« je pojasnila Worthova.
Potovanja delcev do Marsa so bila bolj običajna. Do Rdečega planeta naj bi se tako prebilo kar okoli 360.000 ogromnih skal, ki so nastali ob trku Zemlje z asteroidi. Najbolj poznan trk je znan kot '«Chicxulub«, meteorit naj bi zadel Zemljo v območju današnjega Mehiškega zaliva, kjer so pred leti našli tudi istoimenski krater. Istočasno je trk v vesolje poslal okoli 70 milijard kilogramov skal – 20.000 kilogramov bi lahko doseglo Jupiter. Možnosti, da je bila med njimi skala, na kateri je življenje preživelo do tja, pa so polovične. »Bila bi presenečena, če življenje takrat ne bi prišlo do Marsa,« je iskrena Worthova. »To je sicer prevelik zalogaj za našo raziskavo, nikakor pa ni nerealno razmišljati o tem.«