Obseg e-nakupovanja v prvem polletju letos ni narasel izraziteje, kar lahko pripišemo deloma upadu tovrstnih nakupov v "nebožičnem" delu leta. Slednje se kaže tudi v nekoliko zmanjšani povprečni vrednosti e-nakupov v prvem polletju. Kaže, da bo obseg e- nakupov v letu 2001 presegel dve milijardi tolarjev, ne bo pa se v primerjavi z letom 2000 podvojil, kot se je lani glede na leto 1999.

Prvo polletje predstavlja pomemben mejnik, ker je tokrat prvič več kot polovica e-nakupovalcev izjavila, da so nakupovali tudi na slovenskih straneh, ne samo na tujih. Povečuje se tudi delež uporabnikov, ki kupujejo samo na slovenskih straneh. Kljub temu še vedno skoraj polovica e-nakupovalcev kupuje izključno na tujih spletnih strežnikih, zato v vrednostnem smislu odteče v tujino večina denarja, ki ga slovenski uporabniki interneta porabijo za e- nakupe.

Delež uporabnikov interneta, ki so v preteklem letu opravili e-nakup, je v primerjavi z drugim polletjem lani nekoliko upadel in znaša okoli 12 odstotkov aktivnih uporabnikov. V absolutnem smislu pa število e- nakupovalcev seveda narašča in lahko govorimo o okoli 50.000 uporabnikih, ki v enem letu opravijo vsaj en e-nakup.

Le manjši del e-nakupovalcev je v Sloveniji opravil e-nakup tudi v zadnjem mesecu. Teh nakupovalcev je samo 4 do 5 odstotkov vseh uporabnikov interneta v Sloveniji, kar pomeni okoli 15.000 do 20.000 od skupno 420.000 aktivnih (mesečnih) uporabnikov interneta sredi letošnjega leta.

Iz navedenega je očitno, da se uporaba interneta letos širi hitreje, kot pa se veča število e- nakupovalcev. Z drugim besedami, internet na novo vse bolj uporabljajo ljudje, ki prek njega ne nakupujejo. Po svoje je to tudi razumljivo, saj so novi uporabniki praviloma začetniki, ki storitve in možnosti interneta šele spoznavajo. E-nakupovanje je podobno kot e-bančništvo značilno za internetno zrele in razvite družbe oziroma uporabnike.

Glavna komponenta e-nakupovanja so spletne trgovine. Če jih ni oziroma niso uporabniku prijazne, potem e-nakupovanju še tako naklonjeni kupci ne bodo "odsurfali" tja po svojih nakupih. Pri spletnih trgovinah, kjer je nakupovalo največ uporabnikov, ni večjih sprememb; respondenti navajajo okoli 30 različnih spletnih trgovin. Med njimi se poleg tistih, ki običajno izstopajo, nekoliko opazneje pojavljajo predvsem Neckerman pa tudi Müller in Pasadena.

V anketo je bil tokrat vključen tudi sklop vprašanj o zadovoljstvu e-nakupovalcev. Uporabniki so razmeroma zadovoljni z e-nakupovanjem v Sloveniji. Povprečje namreč znaša 3,5 na lestvici ocen od 1 do 5, kar sicer ni posebno visoko, ni pa tudi kritično. Razpoloženje e-nakupovalcev najbolj moti, da jim spletni trgovec po e-nakupu nenehno pošilja reklamno gradivo ter dejstvo, da izdelek ni prispel, čeprav je bilo naročilo potrjeno. Nekoliko izstopajo tudi nejasno specificirani računi, posebno stroški dostave ter nepregledna navigacija po nekaterih trgovinah.