Kadar smo ljudje zaposleni z nalogami, se nanje osredotočimo in aktiviramo ustrezni del možganov. Popolnoma drugi deli možganov pa postanejo aktivni takrat, ko ne počnemo nič. Omogočijo, da nam misli odplavajo in da se zasanjamo. „Gre za posebno mrežo nevronov, ki se aktivirajo, ko bi sicer možgani mirovali,“ je povedala vodja študije psihologinja Maria Mason.
V študiji je sodelovalo 19 prostovoljcev, ki so jim s posebno tehniko funkcionalne magnetne resonance slikali možgane med opravljanjem različnih nalog, na primer pri pomnjenju različnih kombinacij štirih črk ali ugotavljanju njihovih zaporedij, pa tudi takrat, ko so poskusne osebe čakale na novo nalogo in so bili možgani „prosti“. Psihologi so sicer domnevali, da so možgani verjetno aktivni tudi v teh trenutkih in da se preprosto ne izključijo.
„Ko sem poskusne osebe vprašala, kaj so počeli v času, ko jim ni bilo treba razmišljati, so vsi odgovorili enako: sanjali pri belem dnevu. V dnevno sanjarjenje pa niso bile vpletene fantazijske misli, pač pa so ljudje več razmišljali o tem, kaj bodo tekom dneva še počeli. MMR slikanje je pokazalo, da so se pri tem aktivirali posebni deli možganov v sprednjem in zadnjem delu ter ob strani.
Čeprav so odkrili, kako, znanstvenikom ni uspelo bistveno: ugotoviti, zakaj. Ena od razlag je, da možgani preprosto morajo biti ves čas aktivni, ker so le tako lahko sposobni hitih reakcij v kritičnih trenutkih. Druga možnost je, da je tovrstno pohajanje misli pomensko povezano z posameznikovimi preteklimi in sedanjimi izkušnjami, kar vpliva na oziroma pogojuje tudi njegove reakcije v prihodnosti. Znanstveniki pa dopuščajo tudi tretjo možnost, na katero so pomislili, ko se je izkazalo, da miselni procesi, ki se dogajajo med dnevnim sanjarjenjem, niso vedno koristni in smiselni. Možno je, da naši možgani „pohajajo“ preprosto zato, ker so tega sposobni.
