Slovenija v 20 letih doživela ogromen osip razvojnikov

Znanje, ki ga ustvarjajo razvijalci in raziskovalci, je namreč osnova za inovacije in tehnološke preboje, je na posvetu z naslovom Tehnološka avtocesta: raziskovalci v gospodarskem razvoju Slovenije povedal Jože Vižintin z ljubljanske fakultete za strojništvo.

Ustrezen učinkovit inovacijski sistem mora po njegovih besedah zagotavljati nove izdelke in storitve, ustrezno število patentov, velik delež inovacijsko aktivnih podjetij ter delež visoko in srednje visoko tehnoloških izdelkov v celotnem izvozu.

Tega Slovenija danes nima, zato je delno razvojno invalidna, je ocenil Vižintin in dodal, da so zato nujno potrebni nekateri konkretni ukrepi.

Mlade raziskovalce bi tako bilo potrebno aktivno vključiti v inovacijski proces, namesto da delajo na razdrobljenih projektih, ki imajo za cilj le objavo članka.

Prav na tem področju skriva velik potencial. Država je namreč od leta 1985 izobrazila skupaj od 6500 do 7280 doktorjev znanosti, za kar je porabila od 780 milijonov do 876 milijonov evrov.

Poleg tega bi podjetja morala odpreti možnosti za povečanje razvojnega potenciala in ustanavljanje razvojnih oddelkov, univerze pa spremeniti študij tako, da bo omogočal mladim kreativno razmišljanje in ne samo učenje in nabiranje informacij.

Ob vsem tem je potrebno razpise za projekte pripraviti tako, da bo mogoče interdisciplinarno delo na večjih, razvojno usmerjenih projektih, pravi Vižintin.

Predsednik akademije in tudi prvi mož Insituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je v tem duhu poudaril nujnost učinkovite povezave med znanstveno in gospodarsko sfero, na kar je potrebno biti pozoren tudi pri razdeljevanju sredstev.

Za to je po njegovih besedah potrebno vzpostaviti denimo skupne razvojne projekte, skupne razvojne skupine in infrastrukturo ter inovativne kadre.

Minister za šolstvo in šport, ki opravlja tekoče posle, Igor Lukšič je izpostavil tudi nujnost vzpostavitve primernega organizacijskega okvira, ki bo znal učinkovito koordinirati povezovanje raziskovalne in gospodarske sfere.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je ukrepe, ki bi privedli do boljšega povezovanja in razvoja, strnil v tri sklope, glede na to, kdo bi jih moral izvesti.

Država bi po njegovem mnenju morala poskrbeti za primeren izobraževalni sistem, ki bi dovolj spodbujal inovativnost in zagotovil dovolj veliko težo tehničnim vedam, ter za davčno razbremenitev gospodarstva, zlasti na področju stroškov dela.

Podjetja bi morala po drugi strani imeti več posluha za inženirska znanja, znati bolje razmišljati o tržnih nišah in sodelovati na regionalni ravni za skupne nastope.

Raziskovalci pa bi morali, tako Bobinac, manj razmišljati le o člankih in več o novih rešitvah oziroma izdelkih ter iskati odgovore tudi za razvoj v tradicionalnih panogah, kot sta tekstilna in lesarska industrija.

Na posvetu je bilo govora tudi o pomenu t.i. spin-off podjetij, torej podjetij, ki nastanejo iz znanstveno-raziskovalnih odkritij, za tehnološki razvoj in konkurenčnost, o čemer je podrobneje spregovoril Zoran Marinšek iz tovrstnega podjetja Inea.

Predsednik ljubljanske družbe Cosylab, ki je prav tako spin-off podjetje, Mark Pleško pa je med drugim poudaril, da se je potrebno zavedati, da je naš domači trg Evropa in da ni enega oziroma hitrega recepta za uspeh gospodarstva.