Zadnji teden je minilo pol stoletja, odkar je Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. Kakšen pomen je imel ta dogodek za celotno obdobje vesoljskega raziskovanja?

Vesoljska doba se je sicer začela s Sputnikom, prvi odhod človeka v vesolje pa je nekaj fenomenalnega za celotno človeštvo in predstavlja velik mejnik. Človek se je na tak način osvobodil težnosti, ki ga sicer v vsakdanjem življenju še vedno omejuje. Te prelomnice nam še do danes ni uspelo duševno povsem dognati in ima toliko različnih pomenov, da nobenega ni mogoče posebej izpostaviti.

Če izpostaviva odnose med velesilama, ZDA in Sovjetsko zvezo, v takratnem obdobju. Sovjeti so s tem zagotovo prevzeli nekakšen primat?

Sovjetska zveza je v tistih časih presenetila ves svet, kaj šele ZDA, za katere je to bil velik udarec. Računali so namreč, da imajo tolikšno prednost pred Sovjeti, da ti še dolgo ne bodo mogli uresničiti takega podviga. Že izstrelitev Sputnika je pomenila, da imajo Rusi rakete dolgega dosega, vsi pa vemo, kaj je to pomenilo v času hladne vojne.

ZDA tudi danes delujejo nepripravljene, saj bodo že v kratkem upokojili vse svoje raketoplane in tako znova na neki način postali odvisni od ruskega vesoljskega programa.

Rusi so si s ceno nafte znova opomogli po krizi in znova dajejo pomembna sredstva v ta namen. Ne bi rekel, da so zdaj zato v veliki prednosti, saj bodo tudi Američani prej ali slej imeli novo vesoljsko vozilo, res pa je, da bodo do takrat odvisni od Sojuza. To je dejstvo, ki pa ga Američani verjetno ne bodo preveč glasno poudarjali, pa tudi njihova politika posluša veliko kritik, kako so si ZDA to sploh lahko dovolile.

Kako pa se je to res sploh lahko zgodilo?

Očitno niso načrtovali pravočasne zamenjave "vesoljskega taksija". Ta je nedavno doživel 30 let obstoja in do izteka tega programa sta še dva poleta, zamenjave pa za zdaj še nimajo. Tudi na Luno se zato ta trenutek ne da več potovati.

Kako pa ta dejstva vplivajo na prihodnji vesoljski program v svetu?

Pomemben se mi zdi predvsem vidik astronavtov, za katere ta trenutek skoraj ni potrebe. Trenutno jih je šest na vesoljski postaji, ki je mednarodna, tako da lahko pri tem sodelujeta kvečjemu po en ali dva Američana in Rusa ter še kakšen iz druge sodelujoče države. Prisotnost človeka v bližnjem vesolju je zato zdaj na zelo nizki ravni.

Dejstvo pa je verjetno, da bo potrebno pri izvajanju vesoljskih raziskav zaradi veliko potrebnega denarja medsebojno sodelovanje.

Seveda. Tudi Kitajsko so že snubili k skupnemu projektu, a se je trenutno odločila za samostojno pot. Večji del sveta vendarle sodeluje, prej ali slej bo tudi Kitajska, ki pa bo, kot zdaj kaže, prej na Luni kot ostali. Vzrok je seveda predvsem v njihovih trenutnih neomejenih finančnih sredstvih v sedanjih svetovnih gospodarskih razmerah, zlasti pa je tako zaradi z uspešnim projektom pridobljenega prestiža.

Marsikdo se sprašuje, zakaj je človeštvu v sedanjih kriznih razmerah sploh potrebno zapravljanje denarja za vesoljske projekte.

Nikakor ne gre zanemariti, da se je tudi v preteklosti vsakršno raziskovanje vesolja in vesoljski poleti povrnilo tudi v povsem praktične industrijske namene. Po nekaterih teorijah se vsak vloženi dolar v vesoljske raziskave družbi povrne sedemkratno, tako v obliki davkov, novih zaposlitev in podobno. Raziskovanje se torej vedno splača, pa ne le v vesolju, pač pa vsakršno raziskovanje.

Kje pa se lahko Slovenija poleg nekaj znanih ljudi naših korenin, kot ste vi, ali pa Sunita Williams oziroma Ronald Šega, vključi v vesoljske raziskovalne aktivnosti?

Slovenija ima dovolj pametnih ljudi, veliko inovatorjev, ampak dostikrat se zgodi, da zmanjka denarja, ko bi moralo priti do realizacije projektov. Tako je tudi v primeru Evropske vesoljske agencije, kjer je Slovenija trenutno pridružena članica in prispeva nekaj malega finančnih sredstev. Za polnopravno članstvo bi morala prispevati verjetno okoli 20 milijonov evrov in to bi se moralo zgoditi čim prej, saj le tako lahko soodloča pri projektih.

Verjetno je glavna ovira denar?

Seveda, ampak če se država v to ne bo vključila, potem ne bo mogla uresničiti pred leti zastavljenih načrtov, o katerih sta govorila tako prejšnji premier Janša kot sedanji Pahor, da bomo najbolj na znanosti in tehniki temelječa država v EU. To so bile očitno zgolj glasne napovedi, proračuni države pa zdaj ne gredo v to smer.

Kaj pa bi nam prineslo teh vloženih 20 milijonov evrov?

Evropska vesoljska agencija dela tako, da večino tega denarja tako ali tako daje industriji sodelujočih držav. Pred leti, ko sem bil pri nekem projektu, so denar recimo dodelili Angležem, čeprav so imeli ponekod celo boljše istovrstne proizvode, a je bilo denar treba dodeliti tej državi.

Kot kaže, se bo Slovenija v bližnji prihodnosti vesolju še najbolj približala s projektom središča vesoljskih tehnologij, ki ga snujejo v Vitanju. Kakšen pomen ima lahko to dejstvo?

Če drugega ne, bo ta center populariziral astronomijo. Čeravno gre za poudarek na kulturnih dogodkih in bodo tam nekakšni umetniški astronavti. Upam le, da bo tudi v prihodnje še ostala potreba po pravih astronavtih. Človek pa bo zagotovo še naprej skušal premikati meje vesolja, kar je, kot recimo nekoč morda hoja po Marsu, tudi za širšo javnost zelo zanimivo.

Kakšne načrte ima Sunita Williams?

Znova je odrejena za odhod na vesoljsko postajo. Mislim, da tja odhaja leta 2012, zato je zadnje čase že večkrat šla po nekaj mesecev v Rusijo, kjer trenira, saj bo po letošnjem zadnjem poletu Atlantisa edina možnost za menjavo moštva na Mednarodni vesoljski postaji potovanje s Sojuzom. Zagotovo bi si želela tudi na Luno ali kaj podobnega, a se ji to očitno ne bo uresničilo.