Odločitev je bila vse prej kot lahka, v dodatno dilemo pa sta nas spravila še prodajalca. Eden je zagovarjal nakup lepšega, a malce slabšega televizorja, češ da se bomo, ko bo ta enkrat na svojem mestu v stanovanju in zraven ne bo drugega, nemudoma navadili na njegovo sliko, ki je še vedno izredno dobra, a morda res ne vrhunska. Drugi je brezpogojno zagovarjal nakup boljšega, a na videz ne tako privlačnega televizorja, češ da ni pomembno, kako je televizor videti, pri čemer tudi boljšemu oblikovno prav nič ne manjka, važno je le, kaj od njega dobimo.
Nenadna in nenadejana finančna injekcija je bila takrat kriva, da nismo izbrali ne enega ne drugega, temveč precej večji in dražji televizor, smo se pa na omenjeni nakup spomnili pred časom, ko smo se na testnih vožnjah nekaj dni družili z dvema pri nas izjemno priljubljenima avtomobiloma, volkswagnom polom in renaultom cliom. Že omenjena priljubljenost sama po sebi priča o tem, da imata avtomobila številne adute, s katerimi prepričata kupce, če pa bi se sami odločali za nakup med njima, bi bila dilema precej podobna zgoraj opisanemu. Kar zadeva obliko in lepoto, je zadeva seveda vselej subjektivna, navsezadnje ne pravijo zaman, da je lepota v očeh opazovalca, a prepričani smo, da bi, če bi ocenjevali avtomobila samo po obliki, za lepšega, drznejšega in atraktivnejšega razglasili clia. Malce objektivnejše je mnenje, ko ocenjujemo vozne lastnosti in splošni občutek za volanom. Tu se pri enakih pogojih na celi črti bolje izkaže polo.
Zakaj enakih pogojih? Zaradi tega, ker sta bila oba testneža opremljena vsak s svojim tovarniškim 1,2-litrskim turbobencinskim motorjem z 90 konji (66 kilovati) moči in petstopenjskim ročnim menjalnikom. Do tu so bile torej številke in s tem osnovni pogoji enaki, z omenjeno močjo imata avtomobila tudi zelo podobni končni hitrosti (polo 184, clio 182 kilometrov na uro), a med vožnjo sta se vseeno izkazala za precej različna. Omenjena polova konjenica, ta se je lahko pohvalila z višjim navorom (160:135 Nm), ki je bil za nameček na voljo že pri precej nižjih motornih obratih (1400:2500), je bila namreč precej eksplozivnejša in odzivnejša. To se je še zlasti občutilo pri nižjih hitrostih, pa tudi pri pospeševanju do »srednje« hitrih – do stotice je polo tako potreboval skoraj poldrugo sekundo manj kot clio (10,8:12,2 sekunde). Clio se je torej zbudil kar precej kasneje, kar z drugimi besedami pomeni, da se je polo ob pritisku stopalke za plin odzval nemudoma, clio pa je malce počakal, spustil glas, počasi speljal in šele nato pospešil, kot je treba. Polo je bil torej absolutno precej bolj dinamičen in živahen avtomobil, ker je bilo clia treba bolj priganjati, pa ne čudi, da je med testiranjem porabil tudi kar konkretno več bencina: v povprečju kar visokih 7,1 litra na 100 kilometrov, medtem ko nam je polo »popil« pol litra manj (6,5). Malce manjša, a vseeno zaznavna je bila v korist pola tudi razlika, ki se tiče splošnega občutka voznika med vožnjo – nemčev volanski mehanizem je bil namreč bolj odziven, tudi občutka, da njegova menjalna ročica teče gladkeje in hitreje, se nismo mogli znebiti.
Pri počutju potnikov je bila razlika podobna, a tokrat se je tehtnica nagnila na drugo stran. V devet centimetrov daljšem cliu (4,06:3,97 metra), ki ima tudi 12 centimetrov daljšo medosno razdaljo (259:247 centimetrov), je na zadnji klopi prostora za noge potnikov več, medtem ko ga je za glavo v obeh približno enako in dovolj za vse, če s svojimi telesnimi merami le niste preveč nadpovprečni. In ko smo že pri nadpovprečnih rečeh, pridemo do tistega, kar lahko najbolj v plus štejemo cliu in je najbolje opisal naključni mimoidoči, ko smo fotografirali oba avtomobila: »Novih cliev je na cesti že veliko, a se za njimi vedno ozrem, saj mi resnično padejo v oči. Polo je glede tega povsem klasičen in se zlije z večino avtomobilov, za njim se ne obračam.« Zunanja podoba je torej tista, ki pri cliu nemudoma pritegne, pola pa je za razkritje njegovih glavnih adutov treba peljati. In ko ga enkrat peljete, navduši na celi črti. Ali najbolj enostavno, tako kot pri opisanih televizorjih: eden je »lepši«, drugi »boljši«.
Če bi se odločali sami, bi se torej predvsem med omenjenima lastnostima. Cena nam odločitve ne bi bistveno olajšala: testni polo 1,2 TSI z opremo comfortline namreč stane 14.512 evrov, testni clio TCe 90 s posebno opremo techno feel pa 14.090 evrov. Pri čemer bistvene razlike v opremi ni. Tudi o tem pa več v sklepu.
Več fotografij na www.dnevnik.si
