Nafta je globalno orožje, sredstvo, s katerim se lahko postavljajo ali rušijo vlade, netijo ali mirijo spori, zadovoljujejo takšni in drugačni interesi. Dejstvo pa je, da danes brez nje ter njenih derivatov in materialov, ki so narejeni na njeni osnovi, ne znamo več živeti. A čeprav naj bi bile količine nafte na Zemlji omejene, vsakega navadnega smrtnika najbolj zanima, koliko bo moral plačati, ko bo naslednjič zavil na bencinsko črpalko.
Nihanja pri cenah nafte na naših bencinskih črpalkah so le odraz globalnih trendov, zdajšnji model oblikovanja cen vsakih štirinajst dni velja od leta 1999. Takrat smo imeli še sorazmerno visoko inflacijo in le dva velika naftna trgovca, danes pa jih je že vsaj 26. Država s trošarinami in davki pobere skoraj ves zaslužek, marže trgovcev pa so fiksne, zato so vedno glasnejše govorice, da naj bi sprostili cene goriv, saj zdaj z bencinskim turizmom služijo predvsem drugi.
Ceno goriva, vsakega posebej, namreč določata ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in direktorat za notranji trg, in to na podlagi uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov vsakih štirinajst dni. Po besedah Aleša Peternela, sekretarja Slovenskega naftno-plinskega komiteja, na ceno pri nas vpliva borzna kotacija derivata, dnevni tečaj evra v razmerju do ameriškega dolarja, članarina Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve, marža distributerjev, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, prispevek za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije, taksa na izpuste ogljikovega dioksida, trošarina in DDV. »V Evropi in svetu na končno ceno tekočih goriv na bencinskem servisu vplivajo ponudba in povpraševanje ter davčna politika, ki jo za tekoča goriva države oblikujejo vsaka za zase. Vse članice EU razen Slovenje imajo prosto oblikovanje cen tekočih goriv. Tudi Slovenija bi že morala uvesti prosto oblikovanje cen, a je takrat obstajala bojazen, da je na slovenskem trgu premalo konkurence, kar bi lahko povzročilo prekomerno povišanje cen in inflacijo. Danes je na slovenskem trgu 26 družb, ki na svojih bencinskih servisih ponujajo tekoča goriva, inflacija pa je pod nadzorom, obstaja celo nevarnost deflacije. Kontrola cen ni več upravičena in je popolnoma nepotrebna,« pravi Peternel.
Če strnemo, lahko ugotovimo, da je pri nas cena goriva visoka predvsem zaradi visokih prispevkov in davkov. Ali z drugimi besedami, če pri ceni 1,268 evra na liter neosvinčenega bencina (prodajna cena brez dajatev bi sicer bila 0,428 evra) kar 0,55 evra vzame država s trošarino, 0,22 evra pa vzame DDV, potem je jasno, da imamo eno dražjih goriv v tem delu Evrope. Marža distributerjev pa znaša za motorni bencin 0,08701 evra na liter in 0,08158 za dizel.
Čarobno mejo enega evra prebili aprila 2009
Trošarina je čudežna beseda, ki jo vedno znova omenjamo ob spremembah cen goriv. »Tovrstno trošarino vlada definira kot davek na določeno blago, ki pri nas velja na alkohol, tobak, bencin in kurilno olje. Plačuje se od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Republike Slovenije, in trošarinskih izdelkov, ki se uvozijo v RS, vsi prihodki od trošarin pa pripadajo proračunu RS. Gorivo, ki ga ponujamo na naših bencinskih servisih, uvažamo delno iz lastne rafinerije Schwechat, ki je ena največjih in najsodobnejših rafinerij v Evropi, pa tudi iz sredozemskih rafinerij. Najkakovostnejši bencin na slovenskem trgu, maxxmotion 100, dobavljamo na slovenske bencinske servise OMV izključno iz rafinerije Schwechat. Goriva, ki se dobavljajo v Slovenijo iz Sredozemlja, pred dobavo na bencinske servise dodatno aditiviramo in kontroliramo, da dosegajo visoke zahtevane standarde,« pravi Maja Mišanovič, specialistka za področje tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi pri OMV. Trošarine so torej namenjene državnemu proračunu, saj se prištejejo k nabavni ceni, na ta seštevek pa se doda 22-odstotni DDV. »Slovenija je edina evropska država, kjer ceno goriv vsakih štirinajst dni določi vlada. Na hrvaškem trgu se cene denimo oblikujejo na podlagi tržnih odnosov, vlada pa lahko iz opravičljivih razlogov z uredbo določi najvišjo ceno za posamezne naftne derivate v neprekinjenem času trajanja do največ 90 dni. Tudi v Avstriji se denimo cene oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja. Če ceno goriva v Sloveniji primerjamo s sosednjimi državami, je ta recimo višja le še v Italiji,« še pravi Mišanovičeva.
Čarobno mejo enega evra na liter goriva smo v Sloveniji »prebili« aprila 2009, ko je cena litra bencina poskočila z 0,996 na 1,008 evra, dizelsko gorivo pa je preskočilo to mejo dober mesec pozneje. Septembra 2012 pa je cena bencina, po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, dosegla za zdaj največji znesek, 1,576 evra na liter, dizel pa je bil takrat z 1,444 evra prav tako najdražji. Od kod pravzaprav prihaja gorivo, ki je na voljo v Sloveniji? Pri OMV so omenili Schwechat, Mojca Žitnik, višja svetovalka in vodja oddelka za statistiko okolja in energetike, pa dodaja: »V letu 2013 je bilo največ motornega bencina uvoženega iz Avstrije, Švice, Hrvaške, Madžarske in Italije, največ dizelskega goriva pa iz Švice, Italije, Velike Britanije, Grčije in Madžarske, v padajočem vrstnem redu glede na uvožene količine. O samem izvoru pogonskega goriva, ki se porabi v Sloveniji, je sicer težko govoriti. Država uvoza pogonskega goriva, kot nam jo navede poročevalska enota, namreč ni nujno tudi država, v kateri je bilo pogonsko gorivo pridobljeno. Zaradi živahnega trgovanja s pogonskimi gorivi na mednarodnih trgih je država uvoza pogonskega goriva opredeljena kot tista, na ozemlju katere je bilo pogonsko gorivo v trenutku prevzema skladiščeno.«
Trenutno se borzne cene znižujejo
A ne glede na to, od kod izvira, mora gorivo seveda ustrezati določenim kakovostnim standardom (pravilnik o kakovosti tekočih goriv ULRS št. 78/2000), kakovost goriva pa sproti nadzorujejo. Po pravilniku o monitoringu fizikalno-kemičnih lastnosti tekočih goriv po podatkih iz poročil, ki jih pridobi Arso, vzorci ustrezajo standardom že nekaj let. »Nadzor nad gorivom opravljajo izvajalci monitoringa oziroma pooblaščenci, in to na kraju dobave ali na plovilih, trenutno pa sta to dva pooblaščenca, Bureau Veritas iz Ljubljane in SGS Slovenija iz Kopra,« pravi Verica Vogrinčič, vodja službe za odnose z javnostmi na Arsu. Zato naj bi bilo po različnih podatkih tudi manipuliranja z gorivom na različnih črpalkah vedno manj, znano je bilo, da so črpalkarji znali v gorivo primešati vodo in podobno. »Kontrola goriva je zelo stroga. Ni mi znano, da je bilo to razširjeno. Mogoče, da se je zgodilo, vendar nikakor ni mogoče govoriti, da je bilo to razširjeno,« je dodal Aleš Peternel.
Se nam torej v prihodnje obeta sprememba načina določanja cen? Vse je stvar odločitve, pravi Dušan Pšeničnik, generalni direktor direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarski razvoj: »Ob sprostitvi cen in vseh drugih nespremenjenih pogojih bi se cene naftnih derivatov zvišale. Trenutno se borzne cene naftnih derivatov znižujejo, prodajne cene z dajatvami po posameznih državah pa se oblikujejo tudi na osnovi davčne in druge politike držav.«