Urejanje fotografij in razvrščanje v albume je bilo včasih nekaj povsem drugega kot danes. Film s 24 ali 36 posnetki smo pazljivo odnesli v fotografski studio, fotografije čez nekaj dni prevzeli ter nato v družinskem krogu skupaj pregledali in komentirali – šele takrat se je namreč videlo, kako je kakšna fotografija izpadla, kako smo na njej videti. Dobra volja je bila zagotovljena. Fotografij je bilo bistveno manj kot danes, ko jih imamo na stotine v digitalnih mapah in albumih na svojih telefonih ali računalnikih, spominskih karticah ali ključkih. Kar ima seveda spet lahko svoje prednosti, a ne v primeru, kot se je pripetil nam – računalnik je »pokleknil«, skorajda istočasno je vrag vzel še zunanji disk in na stotine, če ne tisoče fotografij je izginilo za vedno...
Na srečo smo sami dovolj starokopitni, da smo jih nekaj vendarle že prej natisnili. In ko smo se tako pred časom obupani, da je toliko fotografij izpuhtelo v nič, odpravili preverjat, koliko jih imamo v fizični obliki, smo zagledali tudi njo: prvo ljubezen. Pri čemer se ta prva ljubezen nanaša na – avtomobil. V našem primeru na škodo felicio, naš prvi avto, s katerim smo, kot se zanj že zaradi imena spodobi (felicia izhaja iz latinskega pridevnika in pomeni »srečna«), preživeli veliko srečnih trenutkov. Felicia je bila ob tem prvi Škodin avtomobil, na katerem so se po prevzemu videli in čutili prijemi Volkswagnovega koncerna, ter hkrati zadnji na lastni Škodini platformi. A vse to so danes le še lepi spomini, ki pa so znova privreli na dan, ko smo bili pred kratkim navzoči in aktivno udeleženi pri predstavitvi nove, že tretje generacije škode fabie. Zakaj? Zato, ker je fabia edina legitimna naslednica felicie.
Čeprav že slišimo glasove tistih, ki ob vsaki priložnosti tako radi moralizirajo, češ da je zaradi tega naše mnenje o tem avtu lahko in sporno ter da o občutkih o novi fabii zaradi zgoraj omenjenega ne moremo biti objektivni, smo sami, ravno nasprotno, še bolj trdno prepričani o tem, da ravno zaradi tega smo. Zato s polno odgovornostjo lahko zatrdimo, da je fabia, ko jo umestimo znotraj segmenta in upoštevamo vrednost glede na ceno, odličen avtomobil!
Dobro, fabia še zdaleč nima ne največ dodatne ponudbe, kot so razni tehnološki pripomočki, ne največ možnosti personalizacije z raznimi barvnimi dodatki tega in onega, s čimer bi ji marsikdo očital pomanjkanje igrivosti in oblikovne atraktivnosti. Ima pa ta centimeter manj od štirih metrov dolg avtomobil, s čimer je zadržal dolžinsko mero predhodnika, verjetno največ uporabnega potniškega prostora in zagotovo največji prtljažnik v razredu, ki ima v osnovi prostornino 330 litrov (prej 300) in se s podiranjem sedežev razširi do 1150 litrov. Ob tem se fabia na ravni najboljših v razredu tudi pelje, pri čemer veliko prispevata k odličnemu občutku med vožnjo tudi za višjerasle lahko nastavljiv dober položaj za volanom ter voznikovo delovno okolje. To je sicer precej enostavno in nič preveč izstopajoče, a kakovostno in urejeno ter vozniku za upravljanje nemudoma prijazno. Približno enako, kot bi lahko trdili za zunanjost – tudi ta je lepa, sodobna, a neizstopajoča.
Seveda pa vse skupaj ne bi pomenilo nič, če ne bi bilo podprto z dobrimi motorji in menjalniki. In pri fabii bojazni, da bi bilo tu kaj narobe, ni. Povsem zadovoljiv je že litrski bencinski trivaljnik, ki ima lahko bodisi 60 bodisi 75 konjev moči (44 ali 55 kilovatov) in v vsakem primeru sodeluje s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom, v res pravi užitek pa je vožnja fabie z 1,2-litrskim turbobencinskim TSI z 90 KM (66 kW) in že omenjenim menjalnikom ter še bolj z enako velikim motorjem s 110 KM (81 kW) in 6-stopenjskim ročnim ali 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Na dizelski strani je na voljo 1,4-litrski TDI z 90 KM (66 kW) in 5-stopenjskim ročnim ali 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom ter enako velik, a 15 konjev močnejši (105 KM/90 kW) TDI v kombinaciji s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom. Najcenejša fabia bo pri nas naprodaj za 10.782 evrov, na naše ceste pa bo zapeljala že prihodnji mesec.
Več fotografij na www.dnevnik.si