Kakor koli, modela »ljudskih« znamk, ki sta po velikosti primerljiva z razredom višjimi in precej dražjimi predstavniki prestižnih, po ceni pa težko dosežeta celo njihove manjše, sta tudi opel insignia in škoda superb. Ki se resnično lahko po marsičem primerjata z enako velikimi prestižneži, pri kakšni stvari pa ne dosežeta niti manjših. Oba sta pred kratkim doživela oblikovno osvežitev, ki ju je precej pomladila, vseeno pa gre še naprej za avtomobila, ki sta po eni strani precej različna, saj nagovarjata drugačni skupini kupcev, po drugi strani pa spadata v isti razred in sta si v marsičem podobna.
Najprej v dolžini. Ko jo merimo pri petvratni opel insignii, se meter ustavi pri 4,84 metra, pri limuzinski škodi octavii pa le centimeter prej. V prejšnji povedi pa se skrivata tudi besedi, po katerih bi lahko sklepali o prvi večji razliki med avtomobiloma – »petvratni« in »limuzina«. Če oznaka, da gre za petvratni avtomobil, pri insignii namreč pomeni, da se pri odpiranju prtljažnika dvigne tudi zadnje steklo in tako nastane ogromna luknja, ki vase pogoltne za 530 litrov prtljage (ob podrtih zadnjih sedežih pa 1470), bi pri superbovi oznaki, da gre za limuzino, po logiki to pomenilo, da se zadaj odpre samo majhen pokrov, steklo pa ostane na svojem mestu. A ni in tudi je tako. Superb na tem področju namreč ponuja nekaj unikatnega in zelo uporabnega – če želite, namreč lahko odprete omenjeni pokrov, prav tako pa lahko skupaj z njim dvignete tudi zadnje steklo. Preprosta, a izredno koristna rešitev, ki torej omogoča dva različna dostopa do še malo večjega prtljažnika kot pri insignii – superbov namreč v osnovi pogoltne 595 litrov, ob podrtih zadnjih sedežih pa okroglih 1700 litrov. Vsi ti litri v prtljažniku pa seveda pomenijo, da morata imeti avtomobila veliko prostora tudi v potniški kabini. In ga imata, a pri tem je superb še korak pred insignio. Čeprav tudi v slednji kaj več prostora ne spredaj ne zadaj ne boste pogrešali in bi na zadnji klopi precej udobno hkrati lahko sedeli tudi trije odrasli osebki, je prostora predvsem za noge v superbu še toliko več, da bi omenjeni trije, če bi bili na primer spretni nogometaši, brez težav z nogami »žonglirali« z žogo in si jo med seboj podajali. Brez pretiravanja!
Podobnosti med avtomobiloma so v primeru testnežev tudi pri motorjih. Tako eden kot drugi sta imela namreč 2-litrska turbodizelska primerka, ki sta v obeh primerih dobro sodelovala s 6-stopenjskima ročnima menjalnikoma in ki sta v obeh primerih iz sebe iztisnila največ 140 konjskih moči (103 kilovate). Posledično sta se tudi med vožnjo vedla precej podobno, bila podobno odzivna (insignia za pospešek do hitrosti 100 km/h potrebuje 10,5 sekunde, superb še dve desetinki manj) in dosegla podobno končno hitrost (insignia 205 km/h, superb 210 km/h), zelo blizu pa sta si bila tudi pri porabi, saj nam je nemec na stotih kilometrih »popil« 5,9, čeh pa 6,1 litra dizelskega goriva.
Največja razlika, na podlagi katere se za ta dva avtomobila bržčas odloča različen krog kupcev, je tako v zunanji podobi kot občutku, ki ga človek dobi za volanom. Vse skupaj najlažje opišemo tako: insignia deluje bolj mladostno, dinamično, športno, superb pa bolj umirjeno, gosposko, uglajeno. Podobna zgodba je tudi v notranjosti, v kateri je insignia doživela precej temeljite spremembe, številnih gumbov prečiščena centralna konzola je zdaj do uporabnika bolj prijazna, delovni prostor z dvema velikima digitalnima zaslonoma (eden na sredini je občutljiv za dotik, drugi je namesto klasičnih merilnikov) pa je kar precej futurističen. Všeč nam ni bila le računalniški miški podobna ploščica, ki omogoča upravljanje s številnimi funkcijami, a je na srečo vse skupaj možno upravljati tudi drugače. Superbov delovni prostor je na drugi strani bolj klasičen in se ga uporabnik hitreje navadi, tako da bi tudi tu lahko uporabili podobne pridevnike kot pri zunanjosti.
Podobni pa sta tudi ceni: testna opel insignia namreč stane 26.900, testni superb pa 27.856 evrov. Kaj za to dobite in končna sodba pa v sklepu.
