Sodobne tehnologije, varčevanje, zabava, okolju prijazna mobilnost. Vse to so visokoleteči avtomobilistični pojmi, ki pa dejansko postajajo z vsako generacijo vozil realnejši, uspešnejši, učinkovitejši. Začetki niso nikoli lahki, zato brez volje in znanja ne gre. In brez laboratorijev tudi ne. Renault je že v preteklosti postavil marsikateri mejnik v svetu avtomobilizma in kot tak si seveda ne more privoščiti, da bi zaspal na katerem koli področju. V ta namen so izdelali pravi mali mobilni laboratorij, vozilo, opremljeno z marsikatero novostjo, in ga poimenovali eolab.
Sami ga imenujejo kar izložba inovacij, kajti služi tudi kot prava trgovina, kjer kupec dobi vse na enem kupu. Eden največjih poudarkov pri eolabu je zmanjševanje porabe goriva. Prototipno vozilo namreč porabi nič več in nič manj kot en liter goriva na 100 kilometrov vožnje, izpusti pa znašajo vsega 22 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Da so to lahko dosegli, so vozilo zasnovali s posebnim poudarkom na treh področjih: zmanjševanju teže, aerodinamiki in na popolnoma novi tehnologiji Z.E. hybrid. Vse seveda s ciljem, da se te tehnologije nekoč znajdejo v serijskih avtomobilih, v običajnem prometu. Tako so v vozilu uporabili ultralahke materiale, na primer aluminij in magnezij, pri tem pa je že od samega začetka projekta upoštevana možnost velikoserijske izdelave tovrstnega vozila v prihodnjih desetih letih.
A tukaj se zgodba šele začne, saj so v vozilo vključili malo manj kot 100 izboljšav, in v na vozilu, ki po vsem sodi v tako imenovani segment B. Recept s tremi glavnimi sestavinami je enostaven. Pri aerodinamiki so silhueto vozila prilagodili čim manjšemu zračnemu uporu, dodali pa so še aktivno krilce in stranska zakrilca, ki so razporejena kot plavuti. Avtomobil meri v dolžino dobre štiri metre, v širino pa 1,73 metra, dodan ima sistem dviganja in spuščanja podvozja, dvigne se za lažje vstopanje potnikov, nad hitrostjo 70 kilometrov na uro pa se spusti še za dodatnih 25 milimetrov. Za boljšo aerodinamiko ima nameščene še aktivne pokrove platišč in nima vzvratnih ogledal, pač pa njihovo vlogo opravlja posebna kamera, katere slika se prikazuje na osrednjem tabličnem računalniku na armaturni plošči.
Pri zmanjševanju teže so bili prav tako dosledni, saj je eolab kar za 400 kilogramov lažji, kot bi bil običajen avtomobil njegovih mer, predvsem zahvaljujoč uporabi več materialov pri karoseriji – jeklo, aluminij in kompoziti ter streha iz magnezija, ki tehta le štiri kilograme. S tem so težo zmanjšali za kar tretjino, v primerjavi s težo, ki bi jo recimo imel eolab, narejen po klasičnih tehnoloških principih. Uporabili so tudi ožje pnevmatike dimenzij 145/70 R17, sprednja šipa pa je debeline treh milimetrov, medtem ko so klasične šipe debele 4,5 milimetra. Zanimivo je, da motornega pokrova ni mogoče odpreti, to je mogoče storiti le z vratci za dolivanje najnujnejših tekočin.
Pogonska enota je tretje glavno poglavje, razvijali so jo tri leta in v tem času izdelali okoli 40 različic. Elektromotor, ki je nameščen med bencinskim motorjem in menjalnikom, lahko v električnem načinu poganja vozilo do 66 kilometrov, z njim pa vozilo lahko deluje le električno do hitrosti 120 km/h, potem pa se vklopi še bencinski motor. Eolab, trenutno so izdelali le enega, do hitrosti 100 km/h pospeši v devetih sekundah in porabi vsega en liter goriva na 100 kilometrov. Različica s klasičnim 90-konjskim (66-kilovatnim) motorjem in vsemi omenjenimi podrobnostmi na primer porabi 3,6 litra, clio TCe 120, oblikovno in dimenzijsko zelo podoben avtomobil, pa 5,2 litra.
Pri Renaultu načrtujejo, da se bodo vse te izboljšave postopoma uvajale v serijsko proizvodnjo; do leta 2016 do 30 odstotkov, do 2018 do 60 in do leta 2022 do 90 odstotkov vseh v tem vozilu predstavljenih inovacij.
Več fotorgafij na www.dnevnik.si