»Leti, leti, leti...«. Se spomnite te otroške igre, pri kateri tisti, ki je v vlogi vodje, izgovarja omenjeno, vsi sodelujoči pa sočasno s kazalcema tolčejo ob mizo? In ko vodilni izgovori naslednjo besedo, morajo biti drugi dovolj zbrani, da ob njeni omembi bodisi dvignejo kazalca v zrak (če je stvar ali bitje, ki jo je imenoval, sposobna letenja, na primer letalo ali galeb) bodisi nadaljujejo tolčenje ob mizo (če letenja ni sposobna, na primer avto). Kdor se zmoti, izpade, zmaga pa tisti, pred katerim izpadejo vsi drugi. Kakor koli, igra je zabavna in poučna, pri čemer avtomobila pri neletečih stvareh nismo omenili naključno. Pred časom smo bili namreč v družbi nekaj staršev in še več otrok priče manjšemu prepiru ravno zaradi omenjenega – dva otroka sta si skočila v lase, ker je en trdil, da avto leti, drugi pa, da ne. Ko smo posegli vmes, smo dali prav drugemu, prvi pa je užaloščeno vztrajal, da ga je vendar videl na televiziji.
In kdo bi mu lahko oporekal? Leteče avtomobile je dejansko mogoče zaslediti v številnih filmih, predvsem akcijskih in znanstvenofantastičnih. Morda pa zdaj tudi resnično ni več daleč niti dan, ko bomo morali ob igranju igre, če bomo želeli ostati v njej, pri omembi avtomobila kazalce dvigniti v zrak. Kar nekaj »testnih poletov« so namreč v zadnjem času opravili različni proizvajalci tovrstnih prevoznih sredstev, nekatere pa je celo že mogoče naročiti za določeno ceno. A začelo se je že mnogo prej...
Glavna ovira – strah pred letenjem
Z idejo o letečih avtomobilih je bil tako »obseden« že legendarni Henry Ford, ki je po uspehu avtomobila ford T, prvega širšim množicam dostopnega v ZDA, že v 20. letih prejšnjega stoletja predstavil eksperimentalno enosedežno letalo z imenom »sky flivver«. To sicer ni imelo prav nobene zveze z avtomobilom, a je bila njegova predstavitev zelo odmevna predvsem zato, ker si je marsikdo predstavljal, da bo to kmalu postalo masovno proizvajano in cenovno dostopno leteče vozilo, ki ga bodo izdelovali, oglaševali, servisirali in zanj skrbeli kot za običajen avtomobil. Predstavljali so si, da bo v bližnji prihodnosti takšno letalo nekaj tako vsakdanjega, kot je bil v tistem času že omenjeni ford T. A že dve leti kasneje so projekt opustili, saj se je letalce pri postavljanju daljinskega rekorda raztreščilo, pri čemer je pilot izgubil življenje. Toda prah so morebitni leteči avtomobili dvigovali še naprej, najdrznejšo napoved pa si je v sestavku v reviji Popular science privoščil možak po imenu Eddie Rickenbauer, ki je zapisal, da bodo v naslednjih dveh desetletjih ceste zavzeli avtomobili z zložljivimi krili. »Krili boste lahko razprli in se dvignili v zrak. Trenutna tendenca po zmanjševanju teže avtomobilov z uporabo aluminija in napredek pri konstrukciji jadralnih letal sta ključna dejavnika, ki bosta to omogočila,« je zapisal Rickenbauer. O izvedljivosti vsega skupaj je bil tako zelo prepričan, da je glavno težavo videl povsem drugje – pri strahu ljudi pred letenjem: »Ljudje bodo morali ta strah pač premagati. Podobno kot so premagali strah pred vožnjo z avtomobilom s hitrostjo 20 milj na uro, ki so ga imeli še pred kratkim.« Smešna izjava? Zelo, a jemali so jo resno.
Kakor koli, po nekaj letih tišine se je leta 1940 na to temo znova oglasil Henry Ford, ki je odločno napovedal: »Zapomnite si moje besede: kombinacija letala in avtomobila v enem nezadržno prihaja. Lahko se smejite, a prišla bo. Dan, ko bo leteči avtomobil nekaj vsakdanjega v vsaki garaži, je sicer še malo oddaljen, a naš volante nakazuje eno izmed smeri, ki jo bo ubralo oblikovanje tovrstnih vozil.« »Naš volante«, ki ga je omenil Ford, je bil koceptna maketa letečega avtomobila, narejena v razmerju 3:8, ki je imela tri propelerje, s katerimi bi se avto lahko dvignil in potoval po zraku. A se nikdar ni, saj je pri maketi tudi ostalo.
Najslabše iz obeh svetov
So pa 40. leta vseeno prinesla nekaj uspešnih poskusov, pa čeprav je redko katerio vozilo sploh dobil ustrezne certifikate, ki so dovoljevali polet. Eden prvih uradnih je bil tako uspešen polet modela airphibian, ki pa je bil bolj kot leteči avtomobil letalo, zmožno vožnje po kopnem – snela so se mu krila in dolg zadek. Sicer pa je bilo to, da gre bolj za letala, tudi glavni očitek letečim avtomobilom. Zanimivi koncepti, ki so bili dejansko videti kot avtomobil, namreč niso nikdar poleteli, letala, ki se lahko vozijo po cesti, pa so se po mnenju strokovnjakov v zraku obnašala kot najslabša letala in na kopnem kot najslabši avtomobili. V vsakem primeru pa je šlo za prototipe, ki niso dočakali proizvodnje, saj za kaj takega enostavno niso bili primerni. Kot niso bili primerni tudi kasnejši primerki, ki pa jih je bilo zelo, zelo malo...
Vse dokler se ni v zadnjem času znova začelo resneje govoriti o letečih avtomobilih. Za obuditev ideje so najprej poskrbeli pri podjetju Terrafugia, pri katerem so z »dvoživko« po imenu transition, avtomobilom z zložljivimi krili, od leta 2009 opravili že celo vrsto uspešnih testnih voženj in poletov. Transition, legalno cestno vozilo, ima prostor za voznika in potnika, zračni doseg znaša 660 kilometrov in za 30 minut rezerve, po cesti pa se vozi z največ 105 km/h. Njegova cena znaša 279.000 ameriških dolarjev, ob pologu 10.000 dolarjev pa ga lahko že naročite, pri čemer naj bi bili prvi po zdajšnjih predvidevanjih dobavljivi prihodnje leto. Resno konkurenco transitionu pa utegne predstavljati slovaški izdelek aeromobil, avto, ki ima dodana zložljiva krila, vzleti lahko pri hitrosti 130 km/h in ima zračni doseg 690 kilometrov, cestni pa 875 kilometrov pri porabi osmih litrov bencina na 100 kilometrov.
