Prehitri so praviloma mlajši, prepočasni pa starejši

Dejavnik neustrezne hitrosti tudi alkohol in droge

Inštruktor varne vožnje Brane Legan ima o tem svoje mnenje: »O prepočasni vožnji govorimo takrat, ko situacija na cesti dopušča vožnjo z običajno, predpisano hitrostjo in jo vsi vozniki tudi uporabljajo, nekdo pa v taki situaciji vozi počasneje in se za njim oblikuje kolona vozil, do tedaj vozečih z običajno hitrostjo. Ker je možnost prehitevanja omejena, izkušnje iz takih primerov kažejo, da pogosto prihaja do nestrpnega obnašanja voznikov iz kolone, kar nemalokrat povzroči nevarne odločitve. Tvegana, tesna prehitevanja in pomanjkljiva varnostna razdalja so posledično tudi vzrok za nastanek nevarnosti in prometnih nesreč. O prehitri vožnji pa govorimo takrat, ko se v taki situaciji najde nekdo, ki mu je vožnja z običajno, predpisano hitrostjo prepočasna. Tudi tak voznik lahko povzroči pri voznikih, ki jih je dohitel, nestrpnost. Če je ob tem njegova vožnja še agresivna, vse druge pred seboj in tudi za seboj že spravlja v nevarnost. Skratka, oboje je nevarno, ker predstavlja odmik od pričakovane in dopustne zakonsko predpisane hitrosti.« Prehitra vožnja je tudi takrat, tako Legan, ko voznik sicer vozi s predpisano hitrostjo, vendar v danih razmerah nepravilno oceni trenutne pogoje vožnje, ki so povezane z vrsto in stanjem ceste ter vremenskimi razmerami, zaradi česar se znajde v nevarnosti.

Brane Lotrič, direktor avtošole B & B, pa pravi: »Spodnja določena hitrost velja le na avtocesti, 60 km/h, drugje počasne vožnje zakonodaja ne pozna, določa pa, da mora voznik, kadar vozi s hitrostjo, ki je za več kot polovico nižja od najvišje dovoljene hitrosti, vključiti varnostne utripalke. Prav tako se mora voznik, za katerim se zaradi počasne vožnje nabere kolona, na prvem primernem mestu ustaviti in spustiti vozila mimo. Nisem še slišal za primer, da bi policisti koga kaznovali zaradi prepočasne vožnje.«

Kdo so potem značilni predstavniki ene in druge vrste vožnje? Marko Polič z oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pravi, da raziskave kažejo, da so med prehitrimi vozniki predvsem mlajši, med prepočasnimi pa starejši. Pogosto je dejavnik neustrezne hitrosti tudi vpliv alkohola, drog in drugi neprometni motivi, na primer, ko voznik zamuja in se mu mudi. »Tako kot za prehitro vožnjo, je tudi za prepočasno več razlogov in dejavnikov. Starejši vozniki, vozniki starejših ali pretovorjenih vozil in začetniki bodo lahko med prepočasnimi vozniki. Torej bodisi voznik bodisi vozilo ne zmoreta višje hitrosti,« dodaja Polič. Med razloge za prepočasno vožnjo strokovnjaki uvrščajo tudi na primer uporabo mobilnega telefona med vožnjo, neznanje, neizkušenost, pomanjkljivo motorično obvladovanje vodenja in upravljanja vozila, nepoznavanje pravil prometne in cestne signalizacije, slab vid in še bi lahko naštevali.

Radarjev za prepočasno vožnjo ne poznamo

Niko Mihelič, ki pozna promet in samo vožnjo, dodaja: »Prepočasna vožnja je prav tako nevarna, saj povzroča nestrpnost, na avtocesti pa lahko verižna trčenja. Poseben problem prepočasne vožnje je ob vključevanju na avtocesto, ko veliko voznikov na pospeševalnem pasu vozi prepočasi in se s premajhno hitrostjo zapelje na vozni pas, kjer zapre pot vozilom, ki normalno vozijo po njem. Ti se nenadoma umaknejo na prehitevalni pas in tam zaradi premajhne hitrosti povzročijo nesrečo. Pri nas je več prepočasne vožnje na avtocesti in prehitre v naseljih. V glavnem lovijo prehitro vožnjo, radarjev za prepočasno ne poznamo. Žal se tudi veliko nesreč, povzročenih zaradi prepočasne vožnje, konča z vzrokom neprilagojene hitrosti. Žal je kontrola običajno le na mestih, ki zagotavljajo enostaven in zanesljiv ulov.«

Ana Ivančič iz Avtošole Ježica meni, da je zelo kritična tudi prepočasna vožnja pri vključevanju na avtocesto, taka napaka namreč pomeni, da kandidat, če se prepočasi vključi v promet, takoj pade na izpitu. »Enako nevarno je tudi prezgodnje ali premočno zaviranje na izvozih z avtoceste,« pravi Ana Ivančič. Njen kolega Boris Velušček dodaja: »Čeprav se zavedam, da prehitra vožnja povzroči večino nesreč, saj je pot ustavljanja daljša, voznik pa ima manj časa za reagiranje, je po mojem mnenju prepočasna vožnja ravno tako, ali pa v določenih situacijah še nevarnejša. S prepočasno vožnjo presenetiš ostale prometne udeležence, povzročiš živčnost in nestrpnost ter s tem ustvariš nevarne situacije, saj s tem prisiliš ostale voznike v nevarne manevre.«

Policija seveda pozna kazni tako za prehitre kot tudi za prepočasne voznike. Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi, pravi, da so globe za prekoračitev hitrosti odvisne od višine prekoračitve hitrosti, območja, kjer ceste potekajo in vrste ceste. Globe znašajo od 40 pa do 1200 evrov. Globa za prepočasno vožnjo oziroma neupravičeno vožnjo počasi, ki ovira druge udeležence cestnega prometa, znaša 120 evrov. »V letu 2013 so policisti ugotovili 83.569 kršitev prekoračitev hitrosti vožnje in 161 kršitev počasne vožnje, ki je ovirala druge udeležence cestnega prometa. Težko bi določili mesta, kjer vozniki prekoračujejo hitrost ali vozijo prepočasi, zagotovo se pa to dogaja tam, kjer se počutijo varno, na to pa imata pomemben vpliv prometna infrastruktura in prometna ureditev,« še pravi Menegalija.

Učenje ne posebnem poligonu

Kaj torej storiti? Pri umirjanju hitrosti se dela veliko, a voznike je potrebno učiti tudi, da se znajo odzvati z nekoliko bolj dinamično vožnjo. »Tudi pri nas bi bilo dobrodošlo učiti voznike malce hitrejše vožnje. Ne govorimo o dirkanju na dirkališču, to naj ostane domena dirkačev. Seveda tako učenje ne bi smelo potekati na običajnih cestah, temveč na posebnem poligonu. Zaprta proga in strokovno vodenje usposabljanja bi bilo dobrodošlo za voznice in voznike, tako amaterje kot profesionalce. Vozniki bi se tako v varnih okoliščinah soočili z dinamiko vozil pri višjih hitrostih in pridobili pomembne občutke o pomenu obvladovanja vozila ter izkušnje o vplivu hitrosti na zavorno pot, hkrati bi spoznali razloge o pomembnosti primerne varnostne razdalje. Bolje in lažje bi razumeli tudi, kaj je dinamična vožnja, ki nikakor ne pomeni divjanje na cesti, temveč aktivno prilagajanje vožnje prometnim situacijam v okviru pravil vožnje, z upoštevanjem vseh vidikov varne in varčne vožnje,« še meni Brane Legan.

Niko Mihelič dodaja, da bi se moralo pravilno učenje hitre, a ne prehitre vožnje, obvezno učiti šele eno leto po opravljenem izpitu. Marko Polič je drugačnega mnenja, po njegovem vozniki že tako ali tako v povprečju prehitro vozijo. »Če jih bodo učili še hitrejše vožnje, bo samo več žrtev. Obvladati morajo – razen posebnih služb – vožnjo v dopustnih mejah in tako tudi voziti. Dinamična vožnja ni tabu, ampak je dejansko nevarna, saj poveča hitrost, zahteva več manevrov in se konča z več trki. Končno smo biološko uravnani na precej nižje hitrosti, da zmoremo tudi višje, pa skrbi prometni sestav s svojimi pravili, ki naredi razmere predvidljivejše in s tem omogoča pravočasne odzive. Dinamičnost preprosto krši ta pravila.«