Kot pravi statistika, se pri zavarovalnih zlorabah ne razlikujemo veliko od svetovnega povprečja. Iznajdljivost ljudi resnično ne pozna meja, pa naj se zavarovalnice in policija še tako ubadajo s tem problemom. Ki ni tako majhen, saj celotni stroški lahko dosežejo zavidanja vredne številke. Prevare z zavarovanjem seveda niso omejene le na cestni promet, veliko večji zneski se vrtijo tudi v zdravstvu, pri delovnih nesrečah in še bi lahko naštevali. A znano je, da posameznik proti sistemu lahko naredi le malo, če mu za hrbtom ne stojijo tisti, ki bi morali to nadzorovati, ali tisti, ki poznajo luknje v zakonih in predpisih. V resnici pri nas, vsaj za zdaj, zavarovalnih prevar v takem obsegu, kot jih poznajo v drugih razvitejših državah, še ni, to pa še ne pomeni, da pri nas zavarovalnice lahko mirno spijo.
»Zavarovalniške goljufije se pojavljajo v vseh zavarovalnih vrstah, običajno pri sklepanju in obnavljanju zavarovanj ter likvidaciji škod. Najpogostejše so preračunljive goljufije pri avtomobilskih zavarovanjih, ko se izkoristi priložnost in prijavi večjo škodo od resnične, namerno poškoduje ali uniči zavarovane stvari, zavaruje predmet po škodnem dogodku, na primer zavarovanje uvoženega rabljenega in poškodovanega vozila, navaja lažne podatke, predloži lažne ali predrugačene listine. Največ zavarovalniških goljufij na področju avtomobilskih zavarovanj opažamo predvsem pri telesnih poškodbah. Gre za primere, ko se na podlagi zdravniških potrdil želi iztržiti odškodnina, kjer ni navedena ugotovljena ali vidna poškodba, temveč samo dejstvo, da pacient tarna od bolečin. Pri tem ugotavljamo, da se lahko posamezni poškodovanci s hudimi bolečinami in pretresi možganov dva dni po nesreči športno udejstvujejo v prvih postavah svojih klubov, bolniški stalež pa nadaljujejo,« je povedal Luka Pušnik, direktor službe za korporativno komuniciranje pri Zavarovalnici Triglav. Recesija in revščina ljudi tudi po svoje silita v vedno bolj skrajna dejanja, plačevanje premij postaja breme za tako rekoč vsak družinski proračun, na koncu pa se velikokrat zgodi, da zavarovalnina ne zadostuje za odpravo napake. In potem nastopijo iznajdljivejši, celo predrzni poskusi prevar.
Policija, ki tesno sodeluje z zavarovalnicami pri razjasnjevanju prometnih nesreč in drugih dogodkov, ima s tem že veliko izkušenj. »Dokazovanje, da je prometna nesreča simulirana, inscenirana, spada v skupino najzahtevnejših kriminalističnih opravil, ki zahteva veliko truda in strokovnega znanja s področja prometne kriminalistike. Vsako tako preiskovanje je v veliki večini primerov povezano s sodelovanjem različnih strokovnjakov in izvedencev prometne stroke. Samo strokovno znanje in poznavanje elementov oziroma indicev, ki prispevajo k povečanju suma, da obstaja verjetnost za zavarovalniško goljufijo, je pogoj za prepoznavo nekaterih oblik fingiranja prometnih nesreč,« dodaja Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.
Tako policija pozna več oblik prometnih nesreč, s katerimi zavarovanci skušajo pretentati zavarovalnice. Simulirana prometna nesreča je nesreča, ki se v resnici sploh ni zgodila. Za izvedbo goljufije je treba pridobiti lažne račune za stroške popravila vozila, ki največkrat sploh ni poškodovano. Druga možnost je, da sodelujoči v »položaj po prometni nesreči« postavijo poškodovana vozila in nato obvestijo policijo. Na mestu »prometne nesreče« je velikokrat tudi priča oziroma očividec. Sledi izzvana prometna nesreča, pri kateri se izkoristi ali pa se namerno izzove napačno ravnanje druge osebe. Za takšne prometne nesreče so značilne organizacijske priprave in izvedba. Pri višanju nastale škode ljudje prijavljajo stare škode, ki sploh niso nastale ob konkretni prometni nesreči. V to skupino tako policija uvršča tudi prometne nesreče, ko se na vozilo enake znamke, tipa, barve, ki je bilo že poškodovano, nameščajo registrske tablice nepoškodovanega novega vozila. V vseh teh primerih gre za dogovorjene prometne nesreče, katerih scenarij v odnosu do policije in zavarovalnice je že vnaprej dogovorjen. Sicer pa same okoliščine, ki kažejo na možnost poskusa goljufije s prometno nesrečo, največkrat izvirajo s samega kraja prometne nesreče. Vsak tip prometne nesreče pa pusti tudi značilne sledi, ki so tipične, atipične, pomanjkljive in fingirane. Ob ogledu kraja prometne nesreče so največji indic ravno pomanjkljivi in fingirani sledovi ter druge okoliščine.
Jože Škrilec, diplomirani inženir prometa iz podjetja Strokovne in poslovne storitve DWG Analyzer Pro, pa dodaja, da je uporaba digitalne forenzike osebnih vozil zelo izboljšala učinkovitost analiziranja prometnih nesreč. »Predvsem se je naredil velik korak naprej v dokazovanju nameščenih prometnih nesreč. Nove naprave omogočajo branje podatkov, shranjenih v elektronskih sistemih osebnega avtomobila. Med te uvrščamo hitrost vozila, temperaturo motorja v trenutku trka, motorne vrtljaje v trenutku trka, položaj menjalnika, pa tudi številko šasije avtomobila, število prevoženih kilometrov in tudi čas prometne nesreče. Iz elektronskega sistema varnostnih blazin pa lahko preberemo spremembo hitrosti vozila, ali je bil uporabljen varnostni pas in tudi kot zavijanja krmila. Podatke lahko dobimo tudi iz modula ABS in armaturne plošče.«
Ob vsej tej elektronski pomoči in poznavanju forenzike pa se zavarovalnice tudi same borijo s prevarami in imajo lastne detektivske službe. »Pri nas imamo organiziran posebni oddelek, ki se ukvarja s preverjanjem vseh sumljivih škodnih dogodkov. Preiskovalci opravljajo oglede krajev nezgod in poškodovanih predmetov, opravljajo pogovore z udeleženci in pričami ter sodelujejo s policijo pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev. Pri svojem delu uporabljajo najnovejše tehnične pripomočke. A vendar se obseg prirejenih škodnih dogodkov po naših ugotovitvah iz leta v leto bistveno ne spreminja, ampak število takšnih dogodkov celo konstantno narašča glede na zbrano zavarovalno premijo in število ter višino izplačanih odškodnin,« je povedala Katja Grušovnik iz Zavarovalnice Maribor.
Pri Zavarovalnici Triglav pa menijo drugače. Pri njih opažajo, da na rast prevar še kako vpliva tudi povečan uvoz rabljenih in že poškodovanih vozil. »Ta so s prirejenimi dokumenti o brezhibnosti pripeljana v Slovenijo, kjer zaradi starosti vozila ni potreben tehnični pregled. V goljufivih shemah se velikokrat pojavljajo tudi nepooblaščeni servisi vozil, ki namesto novih delov vgrajujejo rabljene, ki so povrhu še sumljivega izvora, zavarovalnici pa predložijo ponarejene dobavnice. Tako početje ni samo goljufivo, temveč tudi ogroža varnost ljudi. Naši zadnji rezultati kažejo, da se je vrednost potrjenih prevar v tretjem četrtletju leta 2014 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za skoraj 30 odstotkov. Sicer smo v tem obdobju potrdili prevare v 175 obravnavanih primerih v znesku dobrih dveh milijonov evrov. Med odkritimi prevarami še naprej prevladujejo zavarovalniške goljufije,« dodaja Luka Pušnik.
Raziskava največje svetovne organizacije za obvladovanje prevar ACFE pa je pokazala, da kar 82 odstotkov ljudi, ki so bili vključeni v prevaro, prej ni bilo nikoli obsojenih. V to število spadajo tako posamezniki kot tudi organizirane kriminalne združbe. Na drugi strani pa pri Zavarovalnici Maribor ugotavljajo, da je med odkritimi storilci goljufij vedno več ljudi, predvsem podjetnikov, ki so v dolgovih in poskušajo svoje premoženje unovčiti pri zavarovalnici z lažnimi prijavami tatvin vozil, delovnih strojev in plovil. Predvsem so na udaru vozila na lizing, sledijo lažne prijave vlomov in tatvin zalog materiala, namerni požari na objektih, notranji opremi ter zalogah materiala in še kaj.