Če je v človeku vsaj malo avanturista in športnega duha, če je naveličan »klasičnega« dopusta ali pa mu ta že v osnovi ni pogodu, je eden izmed načinov, ki mu bo zagotovo pisan na kožo, dopust na štirih kolesih. Da je daljši dopust ali le nekajdnevni oddih z avtodomom lahko zanimiva in pestra izkušnja, je spoznalo že veliko Slovencev in jih na novo spoznava vsako leto več. Je pa tudi tu za marsikoga, tako kot pri marsičem, ovira denar. Čeprav dopust z avtodomom nikakor ne spada med najdražje, tudi najcenejši namreč ni.
Tako ne preseneča, da je zanimanje za najem avtodomov v zadnjih letih manjše, kot je bilo v najboljših časih, pred petimi, šestimi leti, vseeno pa še zdaleč ni majhno. »Trenutno našim strankam zagotavljamo osem avtodomov, v najboljših letih pa smo jih imeli tudi do 20. Če bo povpraševanje večje, se bomo seveda odzvali, a trenutno je to številka, ki zadostuje potrebam. Seveda so določena obdobja v letu, ko bi jih zlahka oddajali tudi več, a bi nam potem predolgo stali in ne bi bili v uporabi,« nam je povedala Špela Grdadolnik, direktorica pri podjetju Hiša na kolesih, ki se ukvarja z oddajanjem avtodomov, in dodala, da pri oblikovanju cen upoštevajo več dejavnikov: od sezone (pozimi dan najema stane že približno 60 evrov, poleti pa je povprečna cena okoli 100 evrov), povpraševanja, časa rezervacije (tako imenovane »first« in »last minute« ponudbe) do dolžine najema, saj so daljši cenovno ugodnejši od krajših, nekajdnevnih.
Avtodom ni hiša
Ponudniki avtodomov so glede dolžine najema načeloma prilagodljivi, povprečje pa je okoli deset dni. »Omejitev niti nimamo, avtodom smo pripravljeni oddati za kakršno koli obdobje, če je le prost. Ob tem imamo na voljo le avtodome s težo pod 3,5 tone, kar pomeni, da jih lahko vozijo vsi, ki imajo opravljen vozniški izpit B-kategorije. No, izjema so mladi vozniki, saj njim avtodomov ne dajemo v najem,« ob tem pravi Grdadolnikova in dodaja, da je predvsem poleti med njihovimi strankami tudi veliko tujcev, ki z avtodomom spoznavajo Slovenijo, se odpravijo v sosednjo Hrvaško in, redkeje, Italijo – v vsakem primeru pa mora, kdor koli avtodom najame, že vnaprej povedati za okvirno končno destinacijo oziroma radij gibanja. Če se voznik z avtodomom na pot odpravlja prvič ali se morda ne počuti dovolj sposobnega, pa ponudniki večinoma poskrbijo za krajšo »testno vožnjo«.
Da je vožnja takšne »gmote« na štirih kolesih nekaj povsem drugega od vožnje običajnega osebnega vozila, opozarja tudi Danijel Granda, inštruktor varne vožnje pri AMZS, in poudarja, da je najbolj očitna razlika, ki lahko povzroči največ preglavic, v širini vozila. »Ob tem se je treba zavedati, da z avtodomom ne vozimo le po avtocestah pač pa tudi po lokalnih, panoramskih in gorskih cestah, nemalokrat pa se z avtodomom odpeljete v mestno središče. Druga težava je višina, saj so avtodomi bistveno višji od osebnih vozil. V avtodomu prevažamo veliko stvari v različnih omaricah, zato je previdnost v ovinkih še toliko pomembnejša. Tudi težišče teh vozil je precej višje kot pri osebnih vozilih,« je naštel Granda in predlagal, da si, če niste vešči vožnje širših in večjih vozil, za prvo vožnjo izberete avtodom manjših mer, s katerim bo vožnja manj zahtevna in stresna. »Avtodom ni hiša, zato lahko v njem prevažate le toliko oseb, kolikor je vgrajenih sedežev z varnostnimi pasovi.«
Bil je skoraj povsod, priporoča Slovenijo
Če se na pot z avtodomom odpravimo prvič, nikakor ni odveč za kakšen nasvet povprašati izkušenejšega avtodomarja. Eden takšnih je tudi naš novinarski kolega Boris Lenič, ki se s pestro paleto avtodomov potepa že več kot trideset let, pri čemer so bili to dolgo obdobje – skupno okoli 50 najbolj različnih modelov – izključno novinarski testni bivalniki. Zadnja leta, ko je v pokoju in si po lastnih besedah končno zares lahko privošči prave avtodomarske počitnice, saj ima na voljo več časa, ki ga potrebuje za daljša potepanja, pa ima, ob še vedno nekaj testnih vozilih na leto, lasten 6,5-metrski integrirni avtodom rapido. »Predvsem svetujem dvoje: kdor bo uporabljal bivalnik le mesec dni, naj si ga sposodi, saj so stroški vzdrževanja vsaj 2000 evrov na leto. In drugo: za teden ali dva se ne odpravite daleč, saj bosta voznik in posadka trpela v dolgih vožnjah, malo boste videli in veliko bo stalo – le zato, da se boste hvalili, kako ste obiskali Nordkapp,« pravi Lenič in dodaja, da je to tipično za začetnike.
Odkar je lastnik avtodoma, se Lenič ob vsaj enomesečnem zimskem pobegu v toplejše kraje (Dalmacija, Črna gora, Sicilija, Tunizija, Maroko) tradicionalno odpravi na poletno dvomesečno potovanje. »Lani je bil to 12.000 kilometrov dolg britanski venček Anglije, Škotske in Irske, predlani še bistveno daljša skandinavska tura s Švedsko, Finsko, Norveško, čez slab mesec pa odhajam na šesttedensko potepanje po Franciji,« pravi Lenič, ki avtodomarjem sicer ne odsvetuje obiska nobene države – različni ljudje si želijo videti različne kraje. »Če namigujete na (ne)varnost, ni pravila: treba je pametno izbirati počivališča, zlasti za prenočevanje. Neprijetnost pa se lahko zgodi tu ali tam. Meni je zavoljo narave in možnosti prenočevanja skorajda kjer koli všeč Skandinavija, zlasti Norveška, po urejenosti, množičnosti in cenah pa Nemčija,« še pravi Lenič in za konec doda: »Najbolj in najprej pa priporočam tedensko ali 14-dnevno turo po raznoliki in prijazni Sloveniji, ki jo večina Slovencev tako malo pozna, na primer čudovito Pomurje, Koroško, Dolenjsko in druge dele.«
Prodaja še pada
Da se nakup avtodoma izplača, je torej, seveda ob primerni finančni podlagi, ključno tudi, da imamo dovolj časa. To poudarjajo tudi pri slovenskemu proizvajalcu Adrii Mobilu. »Obstajajo ocene o smotrnem nakupu avtodoma, in sicer mora biti 'na cesti' nekje med 60 in 100 dnevi na leto,« pravi Nina Bančov, a hkrati dodaja še nekaj ključnega: »Nakup avtodoma ni le stvar matematike. Kupci so v srcu avanturisti in želijo odkrivati neodkrito, doživeti vsakič nekaj novega. Življenjski stil uporabnika je torej tisti, ki narekuje, ali se bo odločil za nakup avtodoma.« Kar zadeva njihove avtodome, so v zadnjem obdobju prodajna uspešnica avtodomi matrix, ki so kupcem na voljo na baznem vozilu Fiat in Renault, sicer pa se še vedno pozna kriza, ki se je v panogi karavaninga začela leta 2008. »Karavaninški trg še vedno upada, je pa bolj izrazit na programu počitniških prikolic,« še pravi Nina Bančov in dodaja, da so za Adrio Mobil v Evropi najpomembnejši trgi Skandinavija, Nemčija in Francija, ob tem kot eden redkih evropskih proizvajalcev aktivno vstopajo na oddaljene trge Japonske, Avstralije, Kitajske ter orjejo ledino na trgih Rusije, Turčije in Izraela. V Sloveniji pa ostane manj kot dva odstotka njihovih produktov.
