Načrtovanje in izdelava cestnih povezav v Sloveniji sta zaradi reliefa naše države še posebno zahtevna, zato na tako rekoč vseh trasah slej ko prej pride do tega, da je za potek ceste treba izvrtati predor. Vožnja skozi predore pa od voznikov terja še dodatno pozornost, še kanček ali dva več previdnosti, saj se od običajne vožnje »na prostem« kar precej razlikuje. »Prostor v predorih je utesnjen, tam ni odstavnih pasov, temveč samo odstavne niše, gre za temen prostor, kar povzroča težave predvsem podnevi, ko se morajo oči prilagoditi na temo, na ustjih predorov in izhodih se v slabših vremenskih razmerah lahko pričakuje spolzko vozišče...« je samo nekatere izmed pasti naštel Aleš Rodič iz šole varne vožnje Blagomix, ki tudi svoje tečajnike redno spoznava s problematiko vožnje v predorih.
Zaradi omenjenih drugačnih razmer se je med vožnjo v predoru pametno držati nekaterih pravil. Že pred vstopom v predor moramo zmanjšati hitrost, če uporabljamo dnevne luči, obvezno prižgemo luči tako, da je naše vozilo osvetljeno tudi zadaj, povečati moramo varnostno razdaljo, v predoru nikoli ne vozimo vzvratno ali poskušamo obračati, pri menjavanju prometnih pasov pa moramo biti še posebno pozorni na uporabo smernih utripalk. Zelo pomembno je tudi, da vozniki upoštevajo prometno signalizacijo, predvsem rdečo luč na semaforju pred predorom, ki ima enak pomen kot rdeča luč na drugih cestah. »V primeru požara na vozilu poskušajmo vozilo, če jo to le mogoče, zapeljati iz predora, v primeru okvare, nesreče ali požara pa je ključno tudi poznavanje simbolov v predorih – kje je gasilni aparat, simboli, ki nam povedo, kje je prehod v ustje druge cevi, koliko metrov je do izhoda, kje je telefon...« je še dodal Rodič.
V povprečju hitrost višja od dovoljene
A kljub temu da se na omenjene razlike in prepotrebno previdnost pri vožnji v predorih opozarja zelo pogosto, navsezadnje smo že kar nekajkrat o vsem skupaj pisali tudi na naših straneh, na Darsu, pri katerem imajo pregled nad 43 predori skupne dolžine 37.417 metrov na slovenskem avtocestnem sistemu, opažajo, da vozniških napak ni manj. Tako se srečujejo predvsem s porastom tujih voznikov z nepravilnim obnašanjem v predoru, seveda pa nikakor ne izključujejo niti domačih uporabnikov, pri čemer gre največkrat za prekrške v obliki prevelike hitrosti vožnje in nepravilne varnostne razdalje. »Tudi letos smo izdelali analizo hitrosti v predorih, v katerih je hitrost večinoma omejena na 100 kilometrov na uro, in ugotovili, da se hitrost večinoma prekoračuje, kar predstavlja potencialno nevarnost nesreč v predoru. Analiza odseka Trojane–Blagovica, kjer je zelo obremenjen predor Trojane, je na primer pokazala, da je v obdobju med prvim in sedmim julijem letos pri evidentiranih 136.734 vozilih povprečna hitrost znašala 102 km/h, najvišja izmerjena hitrost je bila kar 218 km/h, najvišjo dovoljeno hitrost 100 km/h je prekoračilo 57 odstotkov voznikov, ob upoštevanju tolerance v višini 10 km/h pa je hitrost 110 km/h prekoračilo 30 odstotkov voznikov,« je s precej skrb zbujajočimi podatki postregel Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu.
Na policiji pa so nam povedali, da sta med kršitvami, ki jih beležijo v predorih, predvsem ustavljanje v primeru neurij in neupoštevanje prometne signalizacije. »Policisti sicer ugotavljajo kršitve v predorih pri rednem delu. Poostrenih nadzorov za kršitve v predorih ne načrtujemo,« je še dodal Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije, ki meni, da bi zavedanje voznikov o nevarnostih in posledicah, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnih ravnanj, lahko povečali z različnimi preventivnimi akcijami in raznimi usposabljanji oziroma izobraževanji – v šolah vožnje bi morali dajati pri usposabljanju več poudarka na pravila vožnje in posledice, ki nastanejo zaradi neupoštevanja pravil, več bi lahko bilo okroglih miz na to temo…
Blažilniki so se izkazali
Kot pravi Ulrich Zorin, so slovenski predori sicer opremljeni po najvišjih svetovnih standardih, kar je posledica evropske direktive, ki natančno določa opremljenost predorov, ob tem pa jih poleg tega, da predore ob vzpostavitvi opremijo z najsodobnejšo opremo, tudi redno obnavljajo in nadgrajujejo ter vzporedno izvajajo redna vzdrževalna dela. »S stališča varnosti je najbolj potencialno nevaren predor Karavanke, saj je enocevni in dolg 7,8 kilometra; ker v eni cevi poteka dvosmerni promet, je nevarnost nesreče večja, saj lahko vozilo zapelje na nasprotni pas. Zato izvajamo v tem predoru strožje varnostne ukrepe ter redno obnavljamo in nadgrajujemo sisteme,« je še dodal Zorin.
So se pa slovenski predori na straneh črne kronike pred leti in tudi še ne tako dolgo tega znašli zaradi tragičnih nesreč, ko so posamezniki z visoko hitrostjo trčili v steno ob odstavnih nišah in na tak način storili samomor. Zaradi naraščajočega števila takih primerov so na Darsu na nevarna mesta v predorih namestili posebne blažilnike, ki v primeru trka ublažijo posledice nesreče. Jan Sajovic, specialist področja za prometno varnost pri Darsu, pravi, da so se omenjeni blažilniki izkazali kot dobra rešitev, zato upajo, da do takšnih vrst nesreč ne bo več prihajalo. »Seveda pa tudi pri tej opremi obstajajo omejitve njene učinkovitosti, predvsem zato, ker je prostor, ki je na razpolago, omejen. Trenutno so vse predorske niše, razen ene v predoru Karavanke, ki je v območju rekonstrukcije, opremljene z blažilniki trkov. Niše v bodočih predorih bodo zasnovane tako, da na koncu ne bo več stene, ki je sedaj pravokotna na smer vožnje, ampak se bodo končale pod zelo blagim kotom, tako da neposreden nalet sploh ne bo mogoč,« je še povedal Sajovic.
Ne smešni, temveč žalostni posnetki
»Problem« pri omenjenih samomorih v predoru je tudi to, da so s tem v nevarnosti še drugi vozniki, ki so takrat v predoru ali vanj vstopajo. Kot pravi prof. dr. Marko Polič z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se raziskovalno ukvarja s psihološkimi vidiki nesreč in prometno varnostjo, v predorih namreč vsak neustrezen manever, seveda tudi poskus samomora, ogroža druge ravno zaradi značilnosti predora. »A komur je vseeno za lastno življenje, morda niti ne pomisli na druge. Samomorilna dejanja ali njihovi poskusi so v naši družbi žal prepogosti in bi morali še več pozornosti posvetiti njihovemu preprečevanju, biti pozornejši do ljudi v svojem okolju in jim pomagati pri premagovanju kriz,« je prepričan Polič.
Še bolj kot samomori pa potencialno nevarnost za druge predstavljajo številni manevri, ko se vozniki v predorih ustavijo, vozijo vzvratno, obračajo... Tovrstne »neumnosti« je mogoče zaslediti tudi na posnetkih Darsovih nadzornih kamer, ki sicer večkrat poskrbijo za smeh in zabavo tistih, ki si jih ogledajo, v resnici pa gre za zelo žalostne posnetke izjemno nevarnega početja. Razlogi zanje so po Poličevem mnenju različni, od objestnosti, vpliva alkohola in drog pa do poskusa popravljanja napak, kot je zgrešen odcep in podobno. »Zavest je zožena in voznik niti ne pomisli, kaj vse se lahko zgodi njemu in drugim, ampak razmišlja bodisi zgolj o 'podvigu', popravljanju napake, ki je tako ne sme in ne more popraviti, v pijanosti pa razmislek tako in tako ni prisoten. Glede na to, da je takih dogodkov razmeroma precej, bi kazalo ukrepati, predvsem med usposabljanjem voznikov, z opozarjanjem in drugim ukrepanjem, tudi kaznovalnim, saj je kršitev lepo posneta na kameri, zadeva pa je prenevarna, da bi jo lahko prenašali,« še meni Polič in dodaja, da se ustrezno varno vedenje v daljših predorih pri nas še ni dovolj utrdilo tudi zato, ker so ti razmeroma novejša pridobitev našega cestnega sistema in se vozniki premalo zavedajo dejstva, da ima lahko trk v predoru – zaradi zaprtosti prostora – veliko hujše posledice kot na odprti cesti.