Zato pa se lahko veselimo vsaj sonca in malo bolj znosnih temperatur. Te kar kličejo, da se podamo na prosto, na kolo, motocikel, na sprehod. Pešci, kolesarji, motociklisti so kategorije udeležencev v prometu, ki jih strokovnjaki zelo radi imenujejo najšibkejši udeleženci. Kar po svoji ranljivosti tudi zares so, a kdor malo opazuje promet okoli sebe, bo vedel, da lahko ti »najšibkejši« sodijo tudi med agresivne, samovšečne, vase zaverovane in »nepremagljive« osebke, ki z realnostjo imajo nič skupnega. Kolesarji se peljejo po cesti tudi tam, kjer poteka vzporedno kolesarska steza, pešci gredo čez cesto pri rdeči luči ali kjer se jim pač zljubi, motociklisti »ogrevajo« svoje motocikle z 200 kilometri na uro skozi vas… Takšnih in podobnih prizorov bo zdaj, ko se nam počasi obeta toplejše vreme, nešteto. Kot da za nekatere enostavno ne veljajo prometni predpisi. Avtomobiliste lovci na poln mestni ali državni proračun lovijo kot po tekočem traku, a ko doleti kazen pešca ali kolesarja, je takoj vik in krik. A ni vrag, da tudi ta pešec ali kolesar kdaj ne sede za volan avtomobila. Takrat je v drugačni vlogi, toda ali se obnaša drugače? Lahko bi celo trdili, da se, za volanom je plen, brez avtomobila pa tisti, ki mu je vse dovoljeno.
Še več, vsi ti »šibkejši udeleženci« postajajo vse bolj agresivni, nesramni, egoistični. Plastenka za vodo, ki jo kolesarji tovorijo s seboj po svojih malih »Tour de Slovenija«, je postala priročna mala bomba, ki hitro leti naokoli, če se kolesar počuti ogroženega. In potem jadrno razlaga, kako nihče ne pazi nanj. Da bi pri tem sam prvi kaj naredil za svojo varnost, pade na um le redkim. Nihče ne trdi, da niso avtomobilisti vredni svojega denarja, a zavedati se moramo, da tudi med pešci, kolesarji in motociklisti niso sami nedolžneži.
Toplo vreme vabi, sonček in radosti življenja tudi, življenje je danes v tej ubogi državi že tako dovolj težko in turobno, da bi si ga poslabšali še zaradi takšnih ali drugačnih neumnosti, mar ne?
