Svet avtomobilov naj bi bil urejen, a ni vedno. Kot odraz dogajanja v družbi lahko predstavlja dober primer navade in kupna moč trga. Ta se v zadnjem času v skladu s trendi postavlja na dva pola, eden pri vrhu cenovne lestvice in drugi precej bolj pri dnu. Kriza tudi pri nas vse bolj kaže zobe – varčevanja, odpuščanja, pocenitev dela. Prodajalci avtomobilov to še kako opazijo in občutijo.
Vozni park Slovencev se vrti okoli enega milijona avtomobilov, trend naraščanja se je ustavil leta 2012. Na 1000 prebivalcev je bilo v Sloveniji lansko leto 518 avtomobilov, torej ima avto vsak drugi prebivalec Slovenije. Na tej lestvici vodi Luksemburg, ki je imel leta 2009 na 1000 prebivalcev registriranih 672 vozil, na zadnjem mestu pa je bila Romunija s 197 vozili oziroma vozilom na pet prebivalcev.
Povprečen avto je vse starejši
Temu posledično lahko ugotovimo, da je po podatkih statističnega urada in ministrstva za okolje in prostor trg starostno še dokaj »neiztrošen«. A to lahko vzamemo seveda le pogojno, saj je drugo vprašanje, kako redno so vzdrževana ta vozila. Glede na podatke serviserjev vse več voznikov namreč vzdrževanje zanemarja. Povprečen avtomobil v Sloveniji je namreč star malo manj kot devet let. Še pred 16 leti je bil malo manj kot sedem let, torej smo se v tem času avtomobilsko postarali za dve leti. Bolj skrbi podatek, da je bil v letu 2012 delež avtomobilov, starejših od 12 let, še enkrat večji kot leta 1998 in da se je delež vozil, mlajših od treh let, v istem obdobju zmanjšal za polovico. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo leta 2012 med v Sloveniji prvič registriranimi osebnimi avtomobili 79 odstotkov novih, še 15 let prej pa jih je bilo kar 90 odstotkov.
Trendi so torej očitni, pri tem pa si roke manejo prodajalci cenejših ali rabljenih vozil, a tudi tem se ne cedita med in mleko. A vseeno se predvsem nizkocenovniki počasi in zanesljivo prebijajo v ospredje, romunska Dacia je, odkar so jih prevzeli pri Renaultu, naredila ogromen korak naprej. V desetih letih so na trg poslali tri milijone vozil. Zgodba o Daciinem uspehu je podobna znani zgodbi o grdem račku, ki se prelevi v laboda. Ko se je Renault odločil v celoti prevzeti Dacio, se mu je namreč konkurenca večinoma le posmehovala, a razmere so pripeljale do tega, da so se njihovi avtomobili, sicer v prvi vrsti namenjeni za vzhodne in južne trge, vse pogosteje začeli pojavljati na tako imenovanih razvitih trgih, kot so Francija, Nemčija ali Italija. In takrat se je dojemanje te znamke obrnilo v drugo smer.
Nižje posojilo, a boljše življenje
Gordana Bursać, vodja znamke Dacia za regijo Adriatic, je povedala: »Recept deluje, že dolga leta uporabljano tehnologijo smo prenesli v nova vozila, s čimer je kupec dobil preizkušeno, zanesljivo in cenovno veliko bolj dosegljivo tehnologijo, ki so jo oblikovalci zapakirali v privlačno zunanjo obliko novih vozil, ki v ničemer ne izstopa. Drug pomemben element zgodbe o uspehu pa je trg. Ta je ravno v času novega rojstva Dacie začel spoznavati, da morda življenje, osredotočeno v odplačevanje visokega posojila za avto, ni najbolj smiselno in da je boljše za zanesljivo novo vozilo plačati manj, z razliko v žepu pa zajeti življenje z večjo žlico. Namesto dragega avtomobila v garaži se je vse več za ceno občutljivih ljudi začelo odločati za cenejše vozilo, ki jim pusti dovolj denarja. Glede na to, da Dacia že vse od začetka svetovne gospodarske krize dosega rast prodaje, si tudi konkurenca vse bolj želi podobne ponudbe, zato po naših informacijah marsikdo razmišlja o tej smeri.« Slovenski trg je po besedah Bursaćeve tako kot vsa Evropa Dacio dobro sprejel in tržni delež te znamke ves čas vztrajno raste, o čemer govori že omenjena številka po desetih letih prenovljenega obstoja. »Najpogostejši Daciini kupci so za ceno občutljivi ljudje. To ne pomeni vedno ljudi z nižjo kupno močjo, ampak ljudi, ki ne želijo za nobeno stvar plačati več, kot je nujno potrebno. Z drugimi besedami, kupci želijo dobiti najboljše za svoj denar,« dodaja Bursaćeva.
Razmišljanje in dojemanje kupcev sta se z recesijo precej spremenila. Tako posamezniki kot podjetja vse bolj pazijo na vsak evro, in čeprav avtomobil še vedno predstavlja neki določen simbol moči in vpliva, ali pa tudi nemoči in »poraza«, se poudarjanje socialnega statusa prek pločevine počasi umika racionalnosti. »Lastnik dragega avtomobila želi s tem sporočiti, koliko ima in koliko se ga ceni. A tukaj je več vrst teh sporočil. Tisti, ki ima zares veliko denarja, ne potrebuje avtomobila za tako dokazovanje, njemu zadostujeta vrhunska tehnologija in udobje. Prek avtomobila se želijo višje dvigniti tisti, ki si tak avtomobil teoretično lahko privoščijo, in zato se raje odrečejo stvarem, ki niso tako vidne. Nekdo pa, ki nima dovolj denarja, ne bo segel po zanj predragem avtomobilu, ker se ubada z drugačnimi težavami. A te težnje po povzpenjanju po socialni lestvici s pomočjo avtomobila niso nekaj, kar bi bilo značilno le za Slovence. A dejstvo je, da pri cenejših avtomobil v prvi vrsti govori samo denar, pri dražjih pa je okoli avtomobila še veliko drugih dejavnikov,« meni klinični psiholog Bojan Varjačič.
Premožnih šest odstotkov letno več
Zato na drugi strani cenovne lestvice povsem pri vrhu dosegajo rast prodaje, kar je svojevrsten paradoks, a tudi povsem razumljiv. Rolls-Royce, tradicionalna britanska znamka, ki že z imenom izraža prestiž na najvišji ravni, ima tudi letos boljšo prodajo, predvsem na račun modelov ghost in wraith, ki pospešeno pridobivata nove kupce. A pri njih niso v ospredju prodajne številke, ampak zadovoljstvo kupcev in to, kako zadovoljiti njihove individualne potrebe in želje. »Slogan 'narejeno po meri' je naš glavni cilj in kar 99 odstotkov naše prodaje v Evropi sledi temu načelu. Smo majhna kapljica v morju avtomobilske prodaje, a imamo svojo pravo težo. Naš glavni cilj je seveda, kako navezati stik s pravimi kupci in kako jim predstaviti, kaj pomeni voziti ali da te vozijo v rolls-royceu. In glede na napovedi, da naj bi se v svetu pa tudi v Evropi število premožnih še povečevalo za več kot 6 odstotkov na leto, z optimizmom gledamo na prihodnji razvoj naše znamke. Dokler kupcem ponujamo veliko prestiža in tudi čustev, bomo lahko uspevali,« pravi Frank Tiemann, vodja korporativnega komuniciranja pri Rolls-Royceu Motor Cars Europe.
Čeprav je Slovenija tudi za njih majhen trg, ga ne zanemarjajo, tako pravi Tiemann, saj je za njih dejansko pomemben prav vsak kupec, ne glede iz katere države prihaja. »Seveda imamo kupce tudi iz Slovenije in smo zadovoljni za vsak prodan avtomobil,« dodaja Tiemann in o tem, kdo so njihovi kupci, pojasnjuje: »80 odstotkov naših kupcev so uspešni poslovneži, preostali sodijo v svet zabave, športa ali oblasti. In ti sprejemajo le najboljše od najboljšega in si želijo nekaj drugačnega. Zato so naši avtomobili narejeni po okusu vsakega kupca posebej. Temu primerna je drugačna prodaja, pristop do kupca. Fizična oddaljenost kupca do prodajalca ali prodajnega salona tukaj ni pomembna, pomembno je, da se prodajalec in kupec ujameta v razumevanju želja in zahtev.«
