Starost je neizbežen del daljšega življenja, poln spominov in izkušenj. V tem obdobju oslabijo naše telesne moči in umske sposobnosti. Ljudski rek pravi, starost je žalost, drugi spet, da je že dočakati starost danes velik uspeh. Kajti sodobni čas nas velikokrat že od mladih nog spravlja v ekstremne položaje, zato mnogi na žalost niti ne pridejo do tega, da bi zadevo izkusili na lastni koži.
Z večanjem števila starostnikov je povsem logično, da jih je več tudi na cesti. A izgovori, kot denimo »vozniški izpit sem dobil, še preden si se ti rodil«, so danes precej slabi in na trhlih nogah, kajti od takrat se je spremenilo marsikaj. V sodobnem prometu so namreč starostniki pogosto enostavno preobremenjeni z vsem, kar se dogaja okoli njih: semaforji, vključevanje v promet, izsiljevanje, nestrpna vožnja drugih, navsezadnje samo upravljanje avtomobila z neštetimi dodatki. Vse to v določenem trenutku pripelje človeka do točke, ko spozna, da je njegov čas za volanom minil. Saj ni čudno, razvoj gre na vseh področjih naprej s tako hitrostjo in tako velikimi koraki, da že tudi srednja generacija mlajše komaj dohaja pri raznih novostih na vseh področjih življenja.
Starejših je vedno več
Vsakega voznika in voznico, ki je presegel starostno mejo 65 let, naj bi uvrščali v kategorijo »starejših voznikov«, a jih zakon posebej ne omenja. Leta 2010 je bilo pri nas takšnih voznikov in voznic 167.280, po zadnjih podatkih ministrstva za okolje in prostor pa je delež teh v letu 2013 narastel na 181.574, od tega jih ima 4000 v dovoljenje vpisano eno ali več naslednjih omejitev: vožnja samo v času svetlega dela dneva, omejitev vožnje znotraj določene razdalje od kraja bivanja oziroma samo znotraj mesta ali regije, prepoved vožnje potnikov v vozilu, omejitev najvišje hitrosti vožnje, dovoljena vožnja le v spremstvu druge osebe, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, prepoved vleke lahkega priklopnika, prepoved vožnje po avtocestah in/ali cestah, rezerviranih za motorna vozila, in absolutno prepoved vožnje, če zaužije alkohol. »Skupaj ima teh 4000 oseb izrečenih 6263 prepovedi oziroma omejitev,« je povedala Vesna Drole, vodja policijskega sektorja za odnose z javnostmi.
A na starostnike seveda preži tudi veliko zdravstvenih težav, čeravno fizična starost ni vedno premo sorazmerna vozniški kondiciji. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta medicine dela, prometa in športa v UKC Ljubljana, pravi, da je zelo pomembno sprotno spremljanje razvoja bolezni, ki lahko na tak ali drugačen način vpliva tudi na vozniške sposobnosti: »Pri starejših prevladujejo bolezni srca in ožilja, nato presnovne bolezni, bolezni dihal ter različne revmatične bolezni. Pri tej skupini prebivalstva je značilno, da se pojavlja več bolezni hkrati. Na vozniško sposobnost po raziskavah v največji meri vplivajo bolezni srca in ožilja, nevrološke in psihične bolezni ter bolezni oči. Med starajočo se populacijo je pogosta bolezen demenca, ki predstavlja velik problem tudi pri starejših voznikih, zato mednarodne smernice svetujejo, da se pri tej skupini voznikov preverja pozornost, prostorsko orientacijo, vizualno-motorično koordinacijo in praktično zmožnost upravljanja vozila, za kar pa imamo v Sloveniji zelo omejene možnosti, saj bi potrebovali ustrezne simulatorje vožnje. Z vse večjim številom starejših voznikov, najhitreje namreč raste prav skupina starejših od 85 let, se bo večalo tudi število voznikov z demenco.«
Izkušnje niso zagotovilo
Mobilnost je za starejše, vajene določenega življenjskega sloga, izredno pomembna, saj v domovih za starejše živijo le štirje odstotki starejših od 64 let, mnogi pa se vseeno počutijo odrinjene od dogajanja tako v družini kot družbi na splošno. Zapeljati se nekam po svoji volji, na obisk, po nakupih, se za pot odločiti takoj in tisti trenutek, to je navsezadnje tudi pravica starejših. A uskladiti to pravico z moralno-etičnimi načeli ter varnostjo v prometu ni tako lahko, ni pa nemogoče. Zato je potrebno na cesti dejansko dojeti, to velja za vse udeležence, da nič ne more biti zagotovljeno. Samo vozniške izkušnje torej ne morejo biti zagotovilo, da bo voznik dejansko obvladal nastalo situacijo v prometu.
Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa (AVP) v zvezi s tem pravi: »Po podatkih v obdobju od 1. januarja 2005 do konca lanskega leta so starostniki povzročili osem odstotkov vseh prometnih nesreč, najpogosteje kot vozniki osebnih avtomobilov. Sicer pa znaša skupni delež starostnikov, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah, 7,7 odstotka. Največ nesreč, 30,4 odstotka, so starejši vozniki povzročili zaradi nepravilnega premika. Bolj skrb vzbujajoče pa je, da so povzročili 26,7 odstotka nesreč zaradi izsiljevanja prednosti. Pri tem vzroku pa običajno nastanejo izredno hude posledice, saj po navadi povzročijo prometno nesrečo pri zavijanju v križiščih v levo ali pri vključevanju v promet, prav tako pri zavijanju v levo. To se pogosto dogaja tako zaradi telesnih značilnosti kot tudi duševnih sposobnosti. Pogosto je kriv tudi alkohol. Kot tretji najpogostejši vzrok za povzročitev prometnih nesreč tovrstnih udeležencev v cestnem prometu je nepravilna stran ali smer vožnje. Pri tem je treba izpostaviti, da zaradi zmanjšanih telesnih in/ali duševnih sposobnosti prepogosto ne znajo pravilno oceniti niti širine vozila niti vozišča in pogosto zapeljejo preko sredinske črte na nasprotni vozni pas. V zadnjem času še bolj pereče pa je, da imajo očitno veliko težav pri pravilnem uvozu na avtoceste.«
Pogosteje na pregled
A zakaj naj bi se, tako pravi ljudski jezik, kar nekako bali starejših voznikov? Konec koncev tudi mlajši delajo napake, le da mogoče drugačne vrste. Z leti se namreč poslabšajo določene telesne in tudi umske sposobnosti vsakega človeka, svoje dodajo še kakšne bolezni in cela vrsta drugih dejavnikov, poleg komunikacijskih motenj in motenj dojemanja prostora okoli sebe so z leti vedno bolj na udaru spomin, vid, sluh in še bi lahko naštevali. To nam je dala mati narava s starostjo, tako denimo ostrina vida povprečnega 60-letnika znaša le še 74 odstotkov in pri 80-letniku celo le 47 odstotkov vidne ostrine zdravega mladeniča. Oži se vidno polje, zmanjša se sposobnost zaznave prostora, sposobnost prilagajanj na trenutne razmere, hitrega odzivanja na določene nepričakovane situacije na cesti, podaljša se čas zaznave. Spremembe vida v mraku so starostne in se razvijajo počasi po štiridesetem letu, zato se vozniki hibe pogosto niti ne zavedajo.
Zato zakon predvideva tudi, da se za varnost starejših voznikov in drugih udeležencev v prometu opravlja nadzor nad zdravstvenim stanjem starejših voznikov. »Zakon o voznikih v 53. členu predpisuje, da se voznikom koles z motorjem, osebnih avtomobilov in osebnih avtomobilov s priklopnikom izda vozniško dovoljenje z veljavnostjo desetih let, do dopolnjenega 70. leta starosti. Po tej starosti pa se izdaja z veljavnostjo petih let. Za voznike tovornih vozil, tovornih vozil s priklopnimi vozili in voznike avtobusov ter voznike avtobusov s priklopnimi vozili pa velja, da se jim izda vozniško dovoljenje z veljavnostjo petih let do dopolnjenega 65. leta starosti. Po tej starosti pa se izdaja z veljavnostjo treh let. Pri tem je pomembno, da se po tej starosti lahko vozniško dovoljenje podaljša le, če imetnik vozniškega dovoljenja predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije,« še dodaja Vesna Marinko.