Prometna varnost je na pričujočih straneh »stalna stranka«. Zato si drznemo vsaj domišljati, da je tovrstno pisanje dodalo majhen kamenček v ogromen mozaik spreminjanja prometne varnosti na bolje. Da je bil napredek zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, ne nazadnje pričajo podatki o številu nesreč in njihovih posledicah, eno izmed področij, ki mu še vedno posvečamo premalo pozornosti, pa je način prevoza najmlajših. Pa čeprav je tudi ta tema »stalna stranka«, celo do te mere, da prijazni spletni komentatorji pod tovrstne članke »spustijo« komentar, da naj že nehamo s histerično propagando na račun otrok. Če zadevo kdo hoče označiti kot takšno, naj jo, a odnehali ne bomo.
Razlogov za to je veliko. Ne nazadnje je zadnja raziskava AMZS o uporabi varnostnega pasu na zadnji klopi pri tistih, ki pogosto prevažajo tudi otroke, pokazala, da ti to pogosto počnejo brez ustrezne zaščite. Osem odstotkov jih na primer otrokom na kratkih razdaljah večkrat pusti komu sedeti v naročju, še odstotek več jih otroke, kadar so med vožnjo zaspani, odpne in jim dovoli ležanje na zadnjih sedežih, 11 odstotkov jih občasno pelje otroka brez stolčka ali jahača, ker je ta v drugem avtomobilu... Pod črto vse skupaj skratka pomeni, da se okoli 10 odstotkov otrok v avtomobilu vozi brez ustreznega zadrževalnega sistema. »Mnogi še vedno podležejo otrokovim željam in težnjam k temu, da se lahko prosto gibljejo, stojijo med sedeži, opazujejo vožnjo... S takšnim ravnanjem pa ugodijo le sami sebi, da imajo pri vožnji čim manj opraviti z njimi. Pri tem pozabljajo, da so otroci v stalni nevarnosti – če pride do zaviranja v sili, bo otrok, ki ni ustrezno zavarovan, doživel hiter in močan pospešek, nenadzorovano ga bo odneslo do prve trdne in trde ovire, poškodbe pa so neizogibne. Že ob manjši nesreči se lahko zgodi tragedija. Ne odlašajte, ne popuščajte in zavarujte svoje otroke vedno in povsod, četudi se boste peljali le 50 metrov,« že ničkolikokrat izrečeno misel ponavlja in poudarja Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS
Pazite na zračno blazino
Med argumenti tistih, ki menijo, da otroški sedež za prevoz najmlajših ni potreben, je največkrat ta, da v času, ko so bili sami otroci, otroških sedežev niti poznali niso. »Današnji način življenja in s tem tudi vožnja otrok sta nekaj povsem drugega od tistega pred dvema ali tremi desetletji, navsezadnje pa tudi zaradi uporabe otroških avtosedežev in varnostnih pasov ohranimo pri življenju vsaj pol razreda otrok na leto,« odgovor tovrstnemu razmišljanju ponudi Bojan Oblak iz sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Javni agenciji RS za varnost prometa in poudarja tudi, da otroški sedež sam po sebi še zdaleč ni dovolj, temveč je prav tako pomembno, da sta tako sedež kot otrok v njem pravilno nameščena in da se pravilno uporabi zadrževalni sistem (varnostni pas). »Pomembno je tudi zavedanje staršev, da otroku varnostne pasove zategnemo tako močno ob telo, da v primeru nesreče preprečijo preveliko nihanje telesa. Če je sedež napačno pritrjen, če otroka vanj ne namestimo pravilno in ne zapnemo dovolj močno ali če sedež namestimo tja, kjer se bo ob trku sprožila varnostna blazina, tvegamo poškodbe otroka. Varnostni sedež namreč v tem primeru ne opravi svoje naloge,« opozarja Oblak.
Omemba varnostnih blazin je na mestu zaradi tega, ker otroški varnostni sedež lahko namestite tudi na sovoznikov sedež. A ko dojenčka prevažate tam, varnostni meh obvezno začasno izključite – s posebnim ključem ali stikalom. »Če te možnosti nimate, pa je najbolje, da sedež namestite na zadnjo klop. Stranski varnostni mehi ter zavese spredaj in zadaj se ne izklopijo, saj otroka in druge potnike v primeru trka varujejo pred poškodbami. Če spredaj vozite starejšega otroka, sovozniškega meha ni treba izključiti, morate pa sovozniški avtosedež prestaviti v popolnoma končni položaj, potisniti čisto nazaj,« še pravi Oblak in dodaja, da je v pomoč pri pravilni pritrditvi sedeža lahko sistem isofix, s katerim je opremljena večina novejših avtomobilov. Gre za standardiziran sistem pritrditve, ki omogoča, da se otroški sedež hitro, trdno in brez napak namesti v avto. Seveda je tudi pri tem treba biti natančen, a Oblak ob tem ponudi zanimiv podatek: »Če pri pritrditvah varnostnih sedežev z varnostnimi pasovi velja, da jih je več kot 60 odstotkov napačno ali slabo pritrjenih, se s pritrditvijo s sistemom isofix ta odstotek zmanjša na manj kot pet.«
Kazen je 120 evrov
Otroški varnostni avtosedeži so sicer že nekaj časa razdeljeni v skupine glede na težo in starost. Te skupine so 0+ (za otroke, stare do leta in pol oziroma do 13 kilogramov telesne teže), I (od 8 mesecev do 4 leta oziroma od 9 do 18 kilogramov) in II+III (od 3 do 12 let oziroma od 15 do 36 kilogramov), pri čemer je združevanje skupin za različne starosti otrok uporabno po otrokovem prvem letu. Vsak varnostni avtosedež mora biti ob tem preizkušen po zahtevah, ki so predpisane s homologacijo – evropskim predpisom ECE. »Trenutno je to ECE R 44/04. Uporaba sedežev z omenjeno homologacijo (kot tudi z ECE-R 44/03) bo dovoljena še vrsto let, zato ni zadržka, da ne bi kupili novega sedeža s to homologacijo, tistih s starimi oznakami (ECE 44/01 ali ECE 44/02) pa ne priporočam, saj se materiali starajo in niso več elastični, pa tudi nove zahteve pri testih so zahtevnejše, sedeži pa varnejši,« je povedal Oblak in dodal, da dve bistveni spremembi prinaša novi predpis – homologacija ECE R129: »Da jo dobijo, morajo namreč avtosedeži opraviti tudi bočne preizkuse, ob tem pa ne bodo več razdeljeni v skupine po teži otroka, temveč po njegovi višini. Po novem bodo morali biti vsi otroci do 15. meseca starosti v otroškem sedežu obrnjeni v nasprotno smer vožnje.«
Uporabo in ustreznost uporabe varnostnega pasu oziroma zadrževalnega sistema v vozilu ob kontroli prevozov otrok sicer nadzira tudi policija. »Poudarek dajemo ob začetkih šolskega leta in prevozih otrok v času počitnic, vedno pa se odzovemo na zaprosila osnovnih šol, da pred prevozom otrok pregledamo, ali voznik in vozilo izpolnjujeta pogoje za prevoz skupine otrok. Če otrok v avtu ni zavarovan na predpisan način, je za voznika predpisana globa 120 evrov. Policisti so tako v letu 2013 izrekli 3848 glob voznikom, ki so kršili določbe predpisa, ki za otroke določa uporabo zadrževalnega sistema,« nam je povedal Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije.
Veliko si jih želi prikaz
Kako torej otroku kupiti pravi avtosedež? Bojan Oblak svetuje, da najprej izberite varen model, šele nato barvni vzorec. Ko otroka posedete v sedež, naj bodo osnovno merilo zgornje luknje, kjer potekajo pasovi – če so ramena višje, kot poteka vpetje pasov, je možnost poškodb ramen in ključnice velika. Za nakup sedeža se odločite tam, kjer ponudijo nasvet in po možnosti pomagajo pri montaži, načeloma pa Oblak odsvetuje nakup rabljenega, ki jih je na trgu tudi veliko. »Razlogov je več. Sedež je bil lahko na primer že udeležen v trku, v katerem je prišlo do deformacije posameznih delov. Prav tako ne priporočam uporabe sedežev, starejših od osem let, saj se deli sedeža z leti obrabijo in izgubijo svoje prvenstvene lastnosti, s čimer v primeru nesreče sedež ne upraviči svojega namena,« je še dodal Oblak.
Kakšne so naše nakupne navade, pa nam je razložila Brigita Glažar iz verige prodajaln Pikapolonica, v katerih imajo precej bogato izbiro različnih otroških avtosedežev. Glažarjeva pravi, da stranke povprašujejo tako po dragih znamkah (ti kupci so običajno seznanjeni z rezultati vseh testov) kot tudi po najcenejših sedežih, iz leta v leto pa opažajo porast prodaje avtosedežev srednjega in nižjega cenovnega razreda. »Na nas kot ponudniku je, da stranki zagotovimo čim širši izbor, sedežev slabe kakovosti pa ne ponujamo. Vse naše prodajalke so vešče prikaza pravilne namestitve vsakega sedeža, ki ga ponujamo – veliko je namreč primerov, ko stranka želi, da ji prodajalka ob nakupu sedež pravilno namesti v avtomobil,« je povedala Brigita Glažar.