No, prav gotovo pa, če le niste voznik tovornjaka, kombija ali česa podobnega, prostor ni nič relativnega, ko se usedete bodisi za volan, bodisi na sovoznikov sedež, bodisi na enega izmed treh sedežev v drugi vrsti avtomobilov, ki smo ju imeli te dni na testnih vožnjah – seata alhambre in citroëna grand C4 picassa. Prostora je namreč v vseh naštetih primerih ogromno. Drugače je le v primeru sedenja na dveh »dodatnih« sedežih v tretji vrsti – »dodatnih« zaradi tega, ker sta v obeh primerih na voljo za doplačilo (pri alhambri 819, pri C4 610 evrov), pa tudi zaradi tega, ker bosta pri večini verjetno bolj ali manj »potopljena« v dno prtljažnika. Kakor koli, ko govorimo o tretji vrsti sedežev, je na njih prostora v alhambri dovolj tudi za odrasle, v picassu pa zgolj za otroke ali nižjerasle. Toda – to je treba poudariti – tako je zaradi razlike v dolžini. 4,85 metra dolgo alhambro namreč uvrščamo med velike enoprostorce, medtem ko je grand C4 picasso, ki v dolžino meri 4,60 metra, podaljšani srednje velik enoprostorec. Od tu sledi tudi razlika v velikosti prtljažnikov, ki v petsedežni konfiguraciji znaša 658 litrov pri alhambri in 575 litrov pri picassu (pri postavljenih vseh sedmih sedežih pa 267:130 litrov), pri čemer lahko pri obeh kar nekaj dodatnih litrov pridobimo, če drugo vrsto treh posamično premičnih sedežev premaknemo naprej. A v vsakem primeru je pri petih postavljenih sedežih prostora v zadku tako pri enem kot pri drugem zares veliko, zato se »srednjekategorni« grand C4 picasso brez sramu lahko postavi po robu »težkokategorniku« alhambri. Kot se mu lahko na številnih drugih področjih in ga na nekaterih tudi premaga.
Če omenjeno kategorijo tretje vrste sedežev malce zanemarimo, je namreč boj med obema enoprostorcema precej enakovreden, pri čemer pa se vseeno precej razlikujeta in vsak stavi na svoje adute. Alhambra na primer na drsni zadnji par bočnih vrat, ki omogoča lažji dostop na sedeže v drugi vrsti in je bil pri testnem primerku povrhu električno (tudi daljinsko) pomičen (doplačilo 1017 evrov), na recimo temu bolj »klasičen avtomobilski« položaj za volanom in splošen občutek med vožnjo, na trše sedeže in podvozje, precej klasično, a izjemno pregledno armaturno ploščo, ki je nemudoma precej enostavna za uporabo... Grand C4 picasso pa, obratno, na klasični par zadnjih bočnih vrat, na recimo temu bolj »enoprostorska« položaj za volanom in splošen občutek med vožnjo, mehkejše, že kar foteljem podobne in izjemno udobne sedeže (predvsem sprednja), futuristično armaturno ploščo z dvema zaslonoma, gromozanskim osrednjim in manjšim, občutljivim za dotik, prek katerega lahko upravljamo vse funkcije... To od uporabnika zahteva malce več privajanja, a predvsem zato, ker ponuja goro funkcij, med drugim različne grafične podobe centralnega prikazovalnika, kar pripomore k izjemni uporabniški izkušnji.
Če se za trenutek pomudimo še pri motorjih testnih primerkov, ugotovimo, da 140 konjev (103 kilovati) v 2-litrskem turbodizelskem motorju alhambre in 150 KM (110 kW) v enako velikem picassovem tudi ob skoraj do roba napolnjenih enoprostorcih zadostuje za brezskrbno in če je treba odzivno ter hitro vožnjo (10,9 sekunde pospeška do stotice in 194 km/h najvišje hitrosti pri alhambri ter 10,2 sekunde in 207 km/h v enakih kategorijah pri picassu). Razlika je bila le v tem, da je za prenos moči pri španki skrbel 6-stopenjski ročni, pri francozu pa 6-stopenjski robotiziran menjalnik, ki je zdaj resnično precej boljši, kot je bil. Obe motorni različici sta bili tudi precej varčni, a nam je večja in 300 kilogramov težja (1776:1476 kg) alhambra na 100 kilometrov vseeno popila slab liter dizelskega goriva več (7,3:6,6). Sicer pa gre tako v primeru 30.275 evrov »težke« alhambre kot 32.670 evrov vrednega grand C4 picassa za okolju prijazni izvedenki (ecomotive in BlueHDI), pri čemer slednja že ustreza okoljskemu standardu euro6.
Več fotografij na www.dnevnik.si
