Ikon, ki postavljajo smernice, po katerih se ravnajo drugi, v bogati zgodovini sveta avtomobilizma niti ni tako malo. Je pa zelo malo takšnih, ki dosegajo, kaj šele presegajo sloves volkswagna golfa – ta je v teh dneh praznoval že svojo 40. obletnico obstoja, v tem času pa je med drugim s preko 30 milijoni primerkov postal največkrat izdelan Volkswagnov model vseh časov.
Njegov prihod na svet je bil poseben dogodek že zato, ker se je z njim začela nova Volkswagnova doba – hrošča z motorjem v zadku in pogonom na zadnji kolesi je namreč nasledil avtomobil z motorjem in pogonom spredaj. Mnogi so menili, da stopa v prevelike čevlje, a golf, katerega ime kljub številnim ugibanjem po uradni Volkswagnovi razlagi nima nikakršnega ozadja ali skritega pomena, se je bliskovito zasidral v srca kupcev, danes pa po njem večkrat poimenujemo kar celoten kombilimuzinski razred.
Zrasel za več kot pol metra
Že po dobrih dveh letih izdelave so tako izdelali milijonti primerek avtomobila, ki ga je skupaj s Volkswagnovo ekipo idejno zasnoval Giorgio Giugaro, sledil pa je bliskovit vzpon s prvim golfom GTI, prvim kabrioletskim golfom (1979) in prvim golfom GTD (1982). Druga generacija (od leta 1983) je med drugim prinesla sistem ABS, servokrmiljenje in štirikolesni pogon, tretja (od 1991) čelni varnostni blazini, tempomat, dizelski motor TDI in prvič karavansko različico variant, ki je od tedaj stalnica. S četrto generacijo (od 1997) je golf dobil sistem ESP in samodejni menjalnik DSG, s peto (od 2004) turbobencinski motor TSI ter enoprostorsko izvedenko golf plus, s šesto pa številne nove asistenčne sisteme. Trenutno je na cestah sedma generacija golfa, ki jo izdelujejo v Wolfsburgu in Zwickauu (Nemčija), Fošanu (Kitajska) ter Puebli (Mehika) in je med drugim že na voljo tudi v povsem električni različici, jeseni pa bo še kot vtični hibrid. Poleg silnega tehnološkega napredka je golf v 40 letih precej zrasel tudi dimenzijsko, saj je v osnovni, 3-vratni kombilimuzinski izvedbi prva generacija merila 3,7 metra, danes je njegova dolžinska mera 4,26 metra, pohvali pa se lahko tudi s številnimi prejetimi nagradami – med drugim je bil z zadnjima dvema generacijama izbran za svetovni avto leta, prav z vsemi pa je bil najmanj drugi na izboru za evropski avto leta, katerega naziv je osvojil s tretjo (leta 1992) in sedmo (2013) generacijo.
Hit tudi v Sloveniji
Kar štirikrat (1999, 2005, 2009 in 2013) je bil golf izbran tudi za slovenski avto leta, sicer pa o njegovi priljubljenosti pri nas priča tudi dejstvo, da ga po številu primerkov posameznih modelov na naših cestah prekaša zgolj renault clio – po podatkih Ardija je bilo ob koncu lanskega leta v slovenskem voznem parku tako več kot 63.000 golfov vseh generacij. Sami smo imeli priložnost voziti primerke druge in vse od četrte generacije naprej, a smo se z vsemi družili le krajši čas, zato smo o izkušnjah z golfom raje povprašati tiste, ki z njim živijo vsak dan že vrsto let. »Z golfom prve generacije sem se prvič srečal že daljnega leta 1980, ko sem imel priložnost sesti v takrat redko izvedbo GTI. Seveda me je vozilo izjemno navdušilo in se mi je v marsikateri podrobnosti dodobra vtisnilo v spomin. Že za tiste čase je VW ustvaril nekaj neverjetnega – nekaj, kar še danes pomeni domala nedosegljivo merilo tekmecem in ki narekuje prav vse razvojne in tehnološke smernice,« svojo pripoved začenja Dejan Kaloper, sicer tudi projektni vodja pri Volkswagen klubu Slovenija (Vw-klub.si), ki si je že takrat rekel: »Ko bom velik, bi rad imel golfa.« Željo in obljubo je nato tudi izpolnil, in to doslej že večkrat, nazadnje, ko je pred kratkim postal lastnik najnovejšega golfa GTI. »Se je pa od prve generacije tega zares dobrega avtomobila seveda spremenilo veliko – a hkrati je to vedno znova preprosto ostajal golf. In to je bil tudi razlog, zakaj sem se spet in spet odločal za ta avto, iz generacije v generacijo. Vsaka izvedba tega avtomobila je kakšno rešitev postavila povsem na novo – a do voznika vedno povsem logično in nezapleteno. Kar je verjetno najbolj pomembno, pa je golfova kakovost – nanjo se zares lahko zanesemo,« še dodaja Kaloper in med najbolj cenjenimi in tistimi, ki so pomenili največji preskok, izpostavlja četrto generacijo golfa.
Z njim se strinja tudi predsednik omenjenega kluba Dušan Skodlar, ki golfa četrte generacije uporablja še danes. »Z njim so prišli večje udobje, bolj ergonomsko oblikovani sedeži, bolj smiselno postavljena stikala sredinske konzole, lepše linije armaturne plošče in preglednejši merilniki. Občutno se je zaradi izboljšane zvočne izolacije zmanjšal hrup v kabini, Volkswagnovi inženirji pa so dodali sredinski naslon za roko, ki mi večkrat pride prav. Na zadnji klopi imajo potniki več prostora za kolena, kar pride prav na daljših potovanjih,« je naštel Skodlar, ki ni bil nikdar lastnik drugega avtomobila kot golfa in ima doma že šest let tudi primerek prve generacije, ki ga je kupil v precej »dotrajanem« stanju ter ga v času lastništva popolnoma obnovil v prvotno stanje. »Ta avto je mišljen za 'nedeljsko' vožnjo, sem ter tja se udeležim tudi kakšnega avtomobilskega srečanja, kjer ne manjka zavistnih pogledov in začudenj. Pa tudi sicer me ljudje velikokrat sprašujejo po letniku izdelave in ohranjenosti tega primerka. Starejši se radi pohvalijo, da so tudi oni včasih imeli podobnega, in me prosijo, če si ga lahko pobliže ogledajo,« je še dodal Skodlar in slednje izpostavil tudi kot najbolj zanimive pripetljaje s svojimi golfi, medtem ko Dejan Kaloper kakšne posebne anekdote ne pomni. Oba pa poudarjata, da jima je bil golf v vseh letih zanesljiv partner, ki ju nikdar ni pustil na cedilu.
