Proizvodnja avtomobilov je še naprej v skokovitem porastu in čeprav so avtomobili vedno bolj varni, so ob tem tudi sestavljeni vedno bolj kompleksno, zato je tudi možnosti, da kakšna stvar zataji, vedno več. In ko se zgodi kakšna serijska napaka, proizvajalcem ne preostane drugega, kot da se odločijo za množičen vpoklic ter svojim strankam ponudijo brezplačno popravilo – le tako se izognejo nadaljnjim okvaram, ki imajo lahko tragične posledice, tragične posledice pomenijo medijsko odmevne tožbe, te negativno vplivajo na ugled znamke in prodajo... Zaradi vsega tega je proizvajalcem v interesu tako zaporedje dogodkov čim prej prekiniti.

Vpoklici sicer niso nekaj novega, avtomobilske komponente so se pač vedno kvarile, jih je pa zaradi naštetih razlogov v zadnjem času vedno več. Pri neki nemški agenciji so tako izračunali, da so avtomobilsko industrijo samo v lanskem letu vpoklici stali okrog 40 milijard dolarjev. Da so Nemci ponudili podatek v ameriških dolarjih, ni čudno, saj je v ZDA vpoklicev največ, zgodbe so tam najbolj medijsko odmevne, pa tudi odškodnine so največje. Tako ne čudi niti podatek, da so v ZDA leta 2012 zabeležili za sedem odstotkov več vpoklicev, kolikor so v istem letu prodali novih avtomobilov, lani pa je ta odstotek znašal 31 – na vsakih 100 na novo registriranih avtomobilov, so jih torej vpoklicali 131, skupno pa so v letu 2013 v ZDA proizvajalci na pregled in popravilo povabili lastnike 20,5 milijona vozil.

A pri tem je treba dodati, da se veliko vpoklicev zgodi že zaradi malenkosti. »Pri nas se odločimo za vpoklic že pri zelo zelo redkih napakah, na primer nekaj primerov na milijon primerkov. Zato so vpoklici pri Toyoti relativno pogosti. Lastniki že razumejo, da pravzaprav ne gre za odpravljanje napake, ampak zgolj za zmanjšanje verjetnosti, da bi do napake prišlo – podobno kot so pri ljudeh cepljenja in preventivni pregledi,« je na primer pojasnil vodja za stike s strankami pri Toyoti Jernej Bolka. Je pa hkrati seveda dejstvo, da so vmes tudi vpoklici, ki dejansko lahko rešujejo življenja. Tak je nemara tudi zadnji in še vedno aktualen odmeven vpoklic, ko je zaradi težav z zračnimi blazinami japonskega proizvajalca Takata (ob njihovem napačnem sproženju so potnika lahko zadeli tudi kovinski delci iz ohišja) doslej skupno 10 svetovnih proizvajalcev, med njimi Honda, Toyota, Nissan, BMW, Ford in GM, vpoklicalo skoraj 16 milijonov vozil. Ker naj bi pri Takati za omenjeno napako vedeli že več let, a jo prikrivali, so ameriške oblasti sredi meseca proti njej sprožile kriminalistično preiskavo, ameriška agencija za varnost prometa pa je ta teden Takato pozvala, naj razširi vpoklice, sicer ji grozi do 35 milijonov dolarjev globe.

V Sloveniji dober odziv

Če so zgodbe z vpoklici najbolj odmevne v ZDA, to seveda še ne pomeni, da jih drugje ni. Vedno pogosteje se tako z njimi srečujejo tudi slovenski uvozniki in lastniki avtomobilov, pri čemer so nam pri tako rekoč vseh zastopnikih znamk povedali, da se, ker je namen vpoklicev zagotavljanje varnosti in skrb za stranke, lastniki nanje odzivajo pozitivno. »Vsako avtomobilsko podjetje, ki dolgoročne odnose s svojimi kupci jemlje resno, ima v sestavnem delu svojega poslovanja tudi vpoklice. Ti so najbolj jasen dokaz zavezanosti proizvajalca, da se njihov odnos s kupcem ob prodaji vozila ne konča, ampak pravzaprav šele začne. Vpoklici izhajajo iz nenehne skrbi za varnost in kakovost vozil ter spremljanje obrabe vozil skozi njihovo celotno življenjsko dobo,« je pojasnil Rok Istenič iz Renaulta in dodal, da vpoklici niso poceni, a so nujno potrebni za dolgoročno grajenje medsebojnega odnosa med proizvajalcem in kupcem.

Po besedah Francija Cevzarja, vodje tehničnega sektorja pri Hyundaiju, so varnostni vpoklici vozil lahko razpisani tako za vozila v garancijski dobi kot za starejša, odvisno od problematike in odločitve proizvajalca. Pri tem pa je dodal še en zanimiv podatek. »Vsi varnostni vpoklici vozil na področju Evropske unije morajo biti evidentirani v centralni bazi podatkov RAPEX. V Sloveniji izvajanje varnostnih vpoklicev vozil, ki so evidentirani v sistemu RAPEX, nadzoruje ministrstvo za infrastrukturo in prostor, inšpektorat za promet energetiko in prostor, ki mu moramo redno mesečno poročati vsi avtomobilski distributerji, ki imamo trenutno aktivne varnostne vpoklice vozil,« je razložil Cevzar, medtem ko nam je Jože Gregor Terglav, direktor Group Service pri Porsche Slovenija, opisal potek posameznega vpoklica: »Uvoznika najprej obvesti proizvajalec, pooblaščeni prodajalci pa nato od uvoznika prejmejo seznam prizadetih vozil z navedenimi številkami šasij in o tem pisno obvestijo lastnike. Če se lastnik prizadetega vozila prvič ne odzove, ga prodajalec še dvakrat obvesti s povratnico. Če pa medtem stranka obišče pooblaščen servis, akcijo izvedejo avtomatsko, seveda lastnika ob obisku o tem obvestijo. Načeloma so vpoklici aktivni brez omejitve časa, problem pa je z obveščanjem strank, ko gre za 'sivi uvoz' rabljenih vozil.«

Količina vpoklicanih vozil je torej v Sloveniji precej majhna. Pri Porsche Slovenija so nam povedali, da je bil njihov največji vpoklic leta 2002, ko so bila prizadeta vozila modelov volkswagen polo in lupo, skupno pa je bilo pri nas takih vozil 6004. Na Fordu so imeli največji vpoklic okrog 80 vozil, odziv lastnikov pa je bil 91-odstoten, pri Mercedesu so izpostavili vpoklic 25 vozil razreda A, pri čemer je bil odziv lastnikov do danes je 84-odstoton, pri Hyundaiju so imeli (imajo) razpisanih 10 varnostnih vpoklicev njihovih vozil, o katerih so podrobnosti na njihovi spletni strani, pri Citroënu in Peugeotu so povedali, da akcije vpoklica obravnavajo njihovi koncesionarji (izvedejo potrebna dela) s končnimi kupci...

Radi posplošujemo

Seveda pa imajo vpoklici vozil, sploh če gre za okvare, zaradi katerih je prišlo do hujših nesreč ali celo smrti, lahko tudi psihološki vpliv na lastnike teh avtomobilov – lahko jih je takšen avto strah voziti, si ga ne želijo več imeti... »Kako voznik avtomobila, ki so ga vpoklicali zaradi napake, reagira, je odvisno od njegove osebnostne strukture. Ljudje se v osnovi zelo razlikujemo glede tega, kako oprezni smo, koliko smo pozorni na nevarnost v našem okolju. Pri večini ljudi bi verjetno morala novica omajati zaupanje v vozilo in povečati negotovost med vožnjo,« pravi specialistka klinične psihologije Ivna Bulič - Vidnjevič in dodaja, da lahko v skladu s tem zaupanje v varnost avtomobila pri nekaterih izjemno previdnih posameznikih dejansko sproži tudi menjavo avtomobila in znamke. »Verjetno se za drugo znamko odloči tudi več voznikov takšnih avtomobilov kasneje, ko pride čas za menjavo. Ljudje pri nakupu avtomobilov namreč poleg vizualne všečnosti, pregleda porabe, cene, dostopnosti servisov in podobnega pogosto brskamo po forumih in spremljamo komentarje lastnikov glede udobja, serijskih napak in podobno. Zelo verjetno je, da informacija o preteklih napakah, ki pomenijo visoko tveganje za varnost, kupca odvrne od nakupa določenega avtomobila ali celo določene blagovne znamke. Ljudje imamo namreč tendenco poenostavljanja sveta in zato podatke generaliziramo. V primeru težav z določenim tipom avtomobila, tako to posplošimo na celotno blagovno znamko, v nekaterih primerih celo na državo proizvajalca,« dodaja Ivna Bulič - Vidnjevič.