Na dejstvo, da gre za zelo izpostavljeno kategorijo udeležencev v cestnem prometu, kaže vrsta statističnih kazalcev. Delež števila prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil glede na vse prometne nesreče znaša denimo v preteklih šestih letih po podatkih slovenske policije približno le okoli šest odstotkov, ko analiziramo posledice teh prometnih nesreč, pa so odstotki precej višji. Delež hudo telesno poškodovanih je namreč kar med 22 in 24 odstotki, se pravi, da na voznike enoslednih motornih vozil odpade kar blizu slabe četrtine vseh hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, medtem ko je delež smrtnih žrtev le malce nižji in znaša med 17 in 21 odstotki. Pri čemer je seveda treba upoštevati, da velika večina voznikov enoslednih motornih vozil vsaj tretjino leta sploh ne vozi motornih koles in mopedov, ker to pač onemogočajo razmere, ki so značilne za določeni letni čas.
Razlogov za vse skupaj je seveda več. Tisti, ki radi na podlagi dejanj manjšine vso zadevo hitro posplošijo na vso populacijo (takšnih je pri nas žal mnogo preveč) in podobo povprečnega motorista gradijo na podlagi vedenja nekaj nepremišljenih »norcev«, bodo dejali, da je kriv njihov način vožnje. Ravno takšno razmišljanje pa je krivo, da je v očeh mnogih podoba motorista pri nas popolnoma izkrivljena. Čeprav, resnici na ljubo, v mnogih primerih drži, da motoristi s prehitro vožnjo po nepotrebnem izzivajo usodo, smo namreč trdno prepričani, da se večina vseh nevarnosti vendarle dobro zaveda in temu primerno tudi vozi. Še več, prepričani smo, da je delež »norcev« za krmilom motornih koles enak deležu »norcev« za volanom osebnih avtomobilov.
Glavni razlog gre zato iskati drugje, predvsem v tem, da so vozniki motornih koles in mopedov tudi ob popolni zaščiti (brez nje je tako ali tako vsaka vožnja samomorilski pohod) ob vsaki najmanjši napaki relativno lahek plen vseh obcestnih in cestnih ovir (ograja, pločnik, drevo, stebri, prometni znaki, druga prevozna sredstva...), pri večjih hitrostih pa je smrtonosen lahko že goli asfalt. Medtem ko avtomobiliste varuje varnostna kletka in cel kup takšnih in drugačnih pomagal, od zračnih blazin naprej, motoristovo zaščito predstavljata čelada in zaščitna obleka.
Res je sicer, da se tudi pri motornih kolesih in opremi motoristov veliko spreminja na področju aktivne in pasivne varnosti. Po besedah inštruktorja varne vožnje z AMZS Vojka Safrana so motorna kolesa tako vse pogosteje opremljena s sistemi proti zdrsu, predvsem pa zavornim sistemom ABS, v uporabi je tudi že zračna blazina na motornem kolesu, ki se je v nesreči pokazala kot zelo učinkovita, poznamo pa tudi razna oblačila z vgrajeno zračno blazino, ki pa se zaradi stroškov še ne uporabljajo množično. A vendar je zaščita še vedno neprimerljiva s tisto v avtomobilih. In tega bi se vsak trenutek moral zavedati vsak motorist, prav tako pa tudi vsi drugi udeleženci v prometu.
