Takšni se na primer verjetno ne bi hoteli voziti niti za avtomobiloma, s katerima smo pred kratkim uživali sami. Hudičevo dobrima opel astro GTC OPC in renaultom meganom RS. Oba imata na primer ročni menjalnik, ki ima 6 prestav, oba za pospešek od nič do 100 kilometrov na uro potrebujeta 6 sekund, pri obeh pa je tudi otročje lahko našteti 6 presežnikov, ki jih razlikujejo od njunih običajnih različic, saj sta tako OPC kot RS najhitrejša, najbolj športna, najbolj strupena, najbolj privlačna, najlepša ali pa če hočete najbolj vražja astra in megane. Tri šestice torej. In ko vsemu skupaj dodamo še pesem težkometalne zasedbe Iron Maiden z naslovom The number of the Beast, ki v refrenu opeva omenjeno številko in ki smo jo (naključje?) na glas poslušali v obeh avtomobilih, je mera polna.
A čeprav je omenjena glasba, sploh če vam je pri srcu, v obeh avtomobilih zvenela odlično, smo pri obeh avtomobilih radio utišali ali celo povsem izklopili precej večkrat kot pri veliki večini drugih. Razlog je preprost – raje smo ob pritisku stopalke za plin prisluhnili spreminjajočim se frekvencam in rohnenju zvoka iz obeh 2-litrskih turbobencinskih motorjev. Seveda je omenjenemu sledil silovit pospešek, ki nas je dodobra »prilepil« v školjkasta prednja športna sedeža. Ta sta bila še malce bolj športna in trda v meganu, medtem ko sta bila v astri oblečena v usnje in prilagodljiva v več smeri. Ko je 280 konjev (206 kilovatov), kolikor je moč motorja pri oplu, in njihovih 265 »kolegov« (195 kW) pri renaultu po že omenjenih šestih sekundah prirohnelo do stotih kilometrov na uro, pa se kazalec na merilniku hitrosti ni začel pomikati počasneje, temveč je kar vztrajal v podobnem ritmu, vse do... Raje ne bomo zapisali, smo pa na zapuščeni cesti daleč od kakšnega pešca ali drugega udeleženca v prometu vseeno ostali globoko pod končnima zmogljivostma obeh avtomobilov, ki znašata okrog 250 km/h, a vseeno sprostili dobršno količino adrenalina. Med vožnjo po obljudenih cestah smo omenjeni hormon nato raje pustili pri miru, le tu in tam pa se je nepričakovano dvignil na avtocesti, ko smo opazili, da povsem nehote vozimo hitreje, kot bi smeli in morali. Da, v takšnih avtomobilih človek hitro izgubi občutek za hitrost, da ne bi tudi tistega za čas, pa ga spomni kazalec, ki kaže količino preostalega goriva in ki ga pri porabi 11,9 litra bencina na 100 kilometrov pri astri in 11,5 litra pri meganu prepogosto prehitro nagiba proti »rdeči coni«.
Slednji podatek in dejstvo, da sta pri običajnih vsakodnevnih vožnjah oba avtomobila precej neudobna, tako za voznika kot za sopotnike (ti imajo v 4,46 metra dolgi astri na zadnji klopi malenkost več prostora kot v 4,31 metra dolgem meganu, medtem ko bodo v oba prtljažnika spravili približno enako količino prtljage – 370:377 litrov), pa nas je napeljalo na za mnoge bogokletno misel – kakšen je sploh namen takšnih avtomobilov in kdo ga zares potrebuje? Že res, da je hitro zapeljati se v ovinek kot po tračnicah in občutiti silne pospeške v želodcu zabavno ter da je pogled na tako mikavna lepotca vselej balzam za oči. Toda ali vse to odtehta visoko porabo in na vsaki le malce slabši cesti neudobno vožnjo? Še eno izmed vprašanj, ki nimajo odgovora. Če bi gledali strogo racionalno, bi bil to odločen »ne«, a pri avtomobilih igrajo tudi čustva. In ravno ta so po navadi izključen razlog za nakup takšnih štirikolesnikov.
Težava je le, da ravno čustva posameznika precej udarijo po žepu. Pri 31.470 evrih, kolikor boste odšteli za opel astro GTC, in 33.380 evrih, kolikor stane renault megane RS red bull racing, pa je in ni tako.
Več fotografij na www.dnevnik.si.