Vožnja z avtomobilom in pametni telefon. Kaj bi radi lepšega. Vsaka minuta za volanom je minuta več za opravljanje »nujnih« službenih ali neslužbenih opravil. Pogovor bo zdaj počasi postal še najbolj nedolžen dogodek za volanom. Pisanje sporočil je tisto, ki bi nas moralo res skrbeti.
Ste že kdaj poskusili napisati sporočilo na pametnem telefonu z miniaturno tipkovnico, medtem pa še morali spremljati promet okoli sebe in, bog ne daj, dati kakšen utripalnik za zavijanje ali celo prestaviti prestavo v menjalniku? Kdor je, bo vedel. Sodobni pametni uporabniki smo postali hobotnice. Živalski vrt za volanom je nekaj, kar bi nas moralo zelo skrbeti. A pozor, tukaj so še druge hobotnice. Na kolesu, na rolerjih ali na dveh nogah. In naj mi kdo pove, ali je pešec, ki se zatopljeno pogovarja po telefonu ali tipka sporočilo, kaj manj nevaren kot mogoče avtomobilist? Ni! Sicer pešec ne bo nikogar »povozil«, bodo pa zaradi njegove nepazljivosti povozili njega. Ali pa se bo srečal s kakšnim »kandelabrom«.
Pešci postajajo v našem glavnem mestu absolutno privilegirana kasta, avtomobil izganjajo iz mestnega središča kot eksorcisti hudiča, pa čeprav so dober vir zaslužka tudi za mestno oblast. Redarji pridno pišejo kazni za parkiranje, tako opevana radarska roomsterja, ki bosta šla zagotovo vsaj v ljudsko izročilo, pridno polnita mestno blagajno. A naj ta privilegiranost ne zavede nikogar, kajti tudi pešci s telefonom v roki so nevarni sebi in drugim, in so tako dober vir za zaslužek tistih, ki skrbijo za »prometno varnost«. In da ne bo pomote, telefon v roki med vožnjo, pri hoji, kjer koli, je odvračanje pozornosti od tistega, na kar bi morali biti na cesti ali ulici najbolj pozorni. A kaj, ko se ta skrb za »varnost« v tej državi tako hitro sprevrže v inkasantstvo. To pa je že druga zgodba.
