Nekoč je veljalo, da so bili grehi v prometu, storjeni v tujini, »pozabljeni«. A ker postaja Evropa vedno bolj povezana, pa čeprav na marsikaterem področju le na papirju, prihajajo v vsakdanje življenje tudi določbe, pri katerih meja ali tuja registrska tablica nista več dovolj, da bi se kazni izognili. Z enim stavkom: če ste v prometu kaj neprimernega zakuhali v tujini, vas lahko kazen ujame tudi doma.
Pri nas je za tovrstne zadeve zadolženo Okrajno sodišče v Celju. »Denarne sankcije, ki si jih naši državljani v prometu prislužijo v drugi državi članici Evropske unije, se določajo na osnovi odločbe, s katero je bila izrečena sankcija, potrdila, ki ga je podpisal in potrdil pristojni organ države izdaje, ter prevoda potrdila v slovenski ali angleški jezik. Po prejemu teh listin sodišče presodi, ali odločba izpolnjuje pogoje za izvrševanje denarne sankcije, preveri se tudi, ali je bilo kršitelju zagotovljeno pravno varstvo, nato pa se s sklepom odloči, ali se odločba tuje države prizna in izvrši ali pa se priznanje in izvršitev tuje odločbe zavrne. V kolikor naložena denarna sankcija ni plačana v roku, se ta prisilno izterja, kar opravi davčni organ. Denarni zneski se nakazujejo v proračun Republike Slovenije. Državljani Republike Slovenije imajo pravico do pritožbe zoper sklep o priznanju in izvršitvi tuje odločbe,« je na to temo povedal predsednik Okrožnega sodišča v Celju Miran Jazbinšek. Z drugimi besedami to torej pomeni, da pred kaznimi iz tujine vozniki nismo varni. In tudi če kazni ne plačate, niste naredili nič, saj izterjavo potem prevzamejo domači uradni organi.
Glob za nekatere manjše prekrške ponavadi ne izterjajo
Barbara Šubic z ministrstva za infrastrukturo in prostor ob tem dodaja, da njihovo ministrstvo vodi evidenco registriranih motornih vozil, zato so pri izterjavi glob za prometne prekrške v tujini pristojni samo za posredovanje podatkov o lastnikih vozila, če tuji organi zaprosijo za podatke. »Pristojnemu tujemu organu se na zaprosilo posreduje informacija o lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila (ime in priimek, naslov). Od leta 2005 je v veljavi pravna podlaga za vzajemno priznavanje denarnih kazni in posredovanje podatkov za državljane Evropske unije, uporablja se za prekrške, za katere je zagrožena globa nad 70 evrov,« je razložila Barbara Šubic in dodala, da vse skupaj velja v primeru, če storite prometni prekršek v eni izmed 25 od 28 članic držav Evropske unije – direktive namreč za zdaj še vedno niso podpisale Danska, Irska in Velika Britanija. Hrvaška, ki je seveda zanimiva za precej slovenskih voznikov in turistov, je sicer med tistimi 25 državami Evropske unije, ki so sporazum podpisale, vendar še ni članica zveze EUCARIS, informacijskega sistema za izmenjavo podatkov o lastnikih avtomobilov. Kar pomeni, da še nimajo ustreznega sistema, ki bi »lovil« lastnike vozil.
Kako pa je s prekrški v državah, ki ne spadajo v EU? »Za posredovanje podatkov v države, ki niso članice Evropske unije, morata imeti državi dvostranski sporazum, Slovenija ima takšne sporazume sklenjene z večino držav z območja nekdanje Jugoslavije. Zaprosila za podatke iz držav nečlanic Evropske unije in ustrezna pravna podlaga se preverjajo za vsak primer posebej,« je še dodala Šubičeva. Trenutna magična meja, do katere države Evropske unije tujim voznikom še pogledajo skozi prste, je torej pri sedemdesetih evrih. Za občutek, kaj to pomeni, vzemimo Avstrijo, kjer so kazni nižje kot pri nas. Prehitra vožnja v naselju za 20 kilometrov na uro pri njih stane 70 evrov, torej že na meji, neuporaba varnostnega pasu se kaznuje s 35 evri, kazen za uporabo mobilnega telefona med vožnjo pa znaša 50 evrov. Za kazni v takšni višini, če jih seveda ne plačate na mestu samem, je torej dokaj malo verjetno, da bodo prišle za vami na vaš domači naslov. A ne glede na to je seveda priporočljivo oziroma kar obvezno, da se vozniki držimo predpisov tudi v tujini.
Od 621 prekrškarjev jih je kazen plačalo le 67
Seveda pa se prav tako velikokrat zgodi, da prometni prekršek v Sloveniji stori tuji državljan. In če ta pri sebi nima dovolj denarja za takojšnje plačilo kazni, sodišče v Celju začne postopek, da se denarna sankcija izvrši v drugi državi članici Evropske unije, v kateri ima oseba, ki je storila prekršek, prebivališče oziroma sedež ali premoženje, skratka tam, kjer prejema dohodke. »Okrajno sodišče v Celju pri odločitvi o vložitvi predloga upošteva možnost uspešne izterjave, smotrnost izterjave glede na višino izrečene sankcije in stopnjo kršitve. Tako mora sodišče pristojnemu organu države izvršitve poslati odločbo, ki jo je treba izvršiti, izpolnjeno in podpisano potrdilo ter prevod potrdila v uradni jezik države izvršitve ali v drug jezik, ki ga ta sprejme,« je razložil Miran Jazbinšek.
Na Policiji se seveda večkrat srečujejo s takimi primeri. Predstavnica za stike z javnostmi Vesna Drole nam je tako med drugim povedala, da morajo tujci plačati globo na kraju ugotovitve oziroma storitve prekrška, če tega ne storijo, pa se plačilo zavaruje z odvzemom dokumentov. Na drugi strani tudi mestni redarji lahko in tudi dejansko kaznujejo tujce, ki storijo takšen ali drugačen prometni prekršek. Taja Kordigel iz občine Maribor nam je na primer povedala, da je bilo v lanskem letu ugotovljenih 621 prekrškov nepravilnega parkiranja, storjenih z vozili s tujimi registrskimi tablicami. »Prevladujejo registrske tablice vozil iz Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Sicer se direktiva o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških uporablja za prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti, neuporabo varnostnega pasu, vožnjo skozi rdečo luč, vožnjo pod vplivom alkohola, vožnjo pod vplivom drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, vožnjo brez zaščitne čelade, nedovoljeno uporabo prepovedanega prometnega pasu in nedovoljeno uporabo prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo. Ker pa so bili vsi prekrški z vozili s tujimi registrskimi tablicami storjeni z nepravilnim ustavljanjem in parkiranjem vozil in ker ti niso zajeti v navedeni direktivi, plačilni nalogi tujcem v navedenih primerih niso bili izdani. Po izdanih obvestilih o prekršku, ki so bila prilepljena na vozila s tujimi registrskimi tablicami, je bilo sicer plačanih 67 glob.«